Jedro

Če niso navedeni revizijski razlogi, revizijsko sodišče po uradni dolžnosti preizkusi izpodbijano sodbo glede pravilne uporabe materialnega prava. Če tožnica ni sodelovala v upravnem postopku kot stranka, nima pravnega interesa za tožbo. Če zavezanec za plačilo sodnih taks tudi po posebnem pozivu sodišča ne predloži dokazil po 13. členu ZST, se njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne.

Izrek

1. Revizija se zavrne. 2. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.10.2003, s katero je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Davčne uprave RS, davčnega urada Maribor z dne 19.9.2002. S tem sklepom je prvostopni organ zoper tožnika uvedel postopek prisilne izterjave davčnega dolga v višini 2.528,00 SIT, pripadajočih obresti v višini 4.340,00 SIT ter stroškov prisilne izterjave v višini 1.000,00 SIT iz tožnikovih osebnih prejemkov. Ta dolg izhaja iz tožnikovih zapadlih obveznosti po seznamu št 6/9 z dne 27.8.2002, ki ima vse sestavine iz 44. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96 do 97/01), in je izvršilni naslov. S sklepom (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče zavrglo tožničino tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. S sklepom (3. točka izreka sodbe in sklepa) pa je na podlagi 13. in 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB2, Uradni list RS, št. 20/04) zavrnilo zahtevek tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke glede zavrnitve tožnikove pritožbe zoper izvršilni sklep. Ugovorov zoper odmerne odločbe in dolgovni seznam tožnik ne more uspešno uveljavljati v tem upravnem sporu, saj nista predmet presoje v tem upravnem sporu. Tožničino tožbo je prvostopno sodišče zavrglo, ker v upravnem postopku ni sodelovala kot stranka - davčna dolžnica, zato za tožbo nima pravnega interesa. Oprostitve plačila sodnih taks pa prvostopno sodišče ni odobrilo, ker glede na dohodek tožnika s plačilom sodnih taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva za njuno preživljanje.

Zoper prvostopno sodbo tožnika vlagata revizijo, zoper sklep pa pritožbo. Navajata, da ničesar ne dolgujeta, zato je izvršba krivična. Predlagata, da vrhovno sodišče sklep in sodbo odpravi oziroma odloči v njuno korist. Takso za pritožbo naj plača nasprotna stranka.

K 1. točki izreka: Revizija se zavrne.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Po 2. odstavku 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbe po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je tožnikova pritožba zoper sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija.

Po 85. členu ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS).

Tožnik v laični reviziji ne navaja izrecno razlogov, zaradi katerih jo vlaga, navaja le, da ni ničesar dolžan. To pa pomeni, da smiselno ugovarja pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, torej uveljavlja razlog, ki ga v reviziji ni dopustno uveljavljati in je treba revizijo zavrniti.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 s sodbo zavrnilo revizijo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

K 2. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru tožnica ni imela pravnega interesa za tožbo, saj v postopku izdaje sklepa o prisilni izterjavi ni sodelovala kot stranka. Ta sklep se ne glasi nanjo, torej prisilna izterjava ni usmerjana zoper njo. Glede razlogov za zavrženje tožničine tožbe se vrhovno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe in sklepa ter jih v tej sodbi ne ponavlja.

Vrhovno sodišče se tudi glede pritožbe v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sklicuje na razloge, ki jih je o tem navedlo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi in sklepu (3. točka). Pravilna je namreč presoja prvostopnega sodišča, da glede na dohodek tožnika zaradi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu ne bodo občutno zmanjšana sredstva za njuno preživljanje, kar je osnovni pogoj za oprostitev plačila sodnih taks, določen v 13. členu ZST.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo zoper sklep kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 in potrdilo izpodbijani sklep (1. in 3. točka izreka sodbe in sklepa).