Jedro

Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja ne morejo biti razlog za njegovo razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja. Da so stroški nepotrebni, bi moral upnik zatrjevati ob izdaji sklepov za soglasje k stroškom postopka, ne šele v fazi, ko se ti sodni postopki zaključujejo in so bili stroški pravdanja že plačani. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi pritožnik ali katerikoli drugi upnik uspešno izpodbijal sklepe sodišča prve stopnje, ki je podalo soglasje k stroškom.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika A. A. za razrešitev upravitelja mag. B. B.

2.Zoper takšen sklep se je upnik pritožil zaradi kršitev postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in napačne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopkih zaradi insolventnosti smiselno uporablja skladno s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovi zahtevi za razrešitev upravitelja ugodi in ga razreši oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki predlaga, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Določba 1. točke 118. člena ZFPPIPP določa, da se upravitelj med drugim razreši v primeru, ko krši svoje obveznosti v postopku, v katerem je bil imenovan. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o razrešitvi upravitelja na zahtevo upnika po prvem odstavku 119. člena ZFPPIPP. Določba 98. člena ZFPPIPP določa, da mora upravitelj svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu z ZFPPIPP in prepisi izdanimi na njegovimi podlagi, z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika in predpisi izdanimi na njihovi podlagi in s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe. Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati vestno in pošteno z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti. Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako in ne sme omogočiti ali dopustiti, da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ali omogočiti ali dopustiti, da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovili enakovredno nasprotno izpolnitev, ne sme opraviti izplačila iz stečajne mase v nasprotju z določbami ZFPPIPP ali izvesti plačila storitev, ki niso potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ali plačila storitev, katerih cena je bistveno višja od primerljive tržne cene teh storitev.

6.Iz obstoječe sodne prakse (VSL sklep Cst 56/2016, Cst 315/2013, Cst 330/2011) izhaja, da institut razrešitve upravitelja v posamezni zadevi zaradi insolventnosti ni namenjen razrešitvi zaradi katerekoli kršitve, temveč le za najtežje oblike, sicer pa se uporabljajo prekrškovne in disciplinske sankcije, katerim so v skladu z določbami ZFPPIPP podvrženi upravitelji. V postopku razrešitve upravitelja je treba imeti v mislih namen instituta, to je zagotovitev nemotenega postopka stečaja in uresničitve interesov vseh upnikov, ne le posameznih. Tako ne zadostuje, da sodišče ugotovi, da je upravitelj kršil določeno določbo zakona (ali je bil sklep sodišča prve stopnje izdan po njegovem predlogu razveljavljen), pač pa mora biti tudi razvidno ali in kako je ravnanje upravitelja oziroma njegovih opustitev vplivalo na hitrost postopka ter s tem na hitro in pravilno uresničitev pravic upnikov ter na poplačilo upnikov.

6.IzKot izhaja iz izpodbijanega sklepa in pritožbe upnika, slednji upravitelju očita, da je za ugotovitev obsega stečajne mase vodil razne sodne postopke in so s tem nastali stroški zastopanja pooblaščencev, ki bremenijo stečajno maso. Pritožbeno sodišče je pregledalo sodni spis, iz katerega izhaja, da je upravitelj pridobil soglasje sodišča prve stopnje za vse stroške, ki ne spadajo v okvir rednih nalog upravitelja in niso vključeni v njegovo nadomestilo, kot to določa 5. točka šestega odstavka 103. člena ZFPPIPP, saj je bilo zahtevano posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja (vodenje pravno zelo zahtevnih pravdnih postopkov, ki zahteva znanje pravnika s pravniškim državnim izpitom - odvetnika). Upravitelj je odgovoren za izbiro pooblaščenca in stroški, ki nastanejo s takšnim zastopanjem dolžnika, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Kot je že navedeno je upravitelj ravnal v skladu z določbo 357. člena ZFPPIPP, ko je za nastanek in plačilo teh stroškov podal predlog za soglasje sodišča. Sodišče je s sklepi z dne 19. 1. 2023 (predlog upravitelja PD 344), z dne 13. 3. 2023 (predlog upravitelja PD 388), 21. 3. 2023 (predlog upravitelja PD 392), z dne 30. 5. 2023 (predlog upravitelja PD 453), z dne 3. 7. 2023 (predlog upravitelja PD 470), z dne 29. 1. 2024 (predlog upravitelja PD 545) podalo soglasje k tem stroškom. Vsi sklepi so pravnomočni, zato se pritožbeno sodišče ne bo spuščalo v (pritožbi pav1alno navedene) očitke o nepotrebnosti posameznih postavk stroškov (npr. sestanek s stranko itd.).

8.Trditev, da je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj sodišče prve stopnje naj ne bi vsebinsko odgovorilo na pritožnikove navedbe o napakah delovanja upravitelja, s tem ko je zapisalo, da gre za pav1alnost očitkov, ne drži. Pritožnik upravitelju očita predvsem to, da je vodil pravdne postopke in nekatere celo podvajal, ker so jih vodili
7ee drugi, pa bi se jim lahko le priklju1il, in je s tem ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval ste1ajno maso. Pritoeben1o sodi11e ugotavlja, da so tak1ne navedbe za razre1itev upravitelja prepozne. Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odloditvami oziroma ravnanjem upravitelja ne morejo biti razlog za njegovo razre1itev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odloitev, o utemeljenosti katerih odloi sodi11e, ne pa v okviru instituta razre1itve upravitelja. Da so stro1ki nepotrebni, bi moral upnik zatrjevati ob izdaji sklepov za soglasje k stro1kom postopka, ne 1ele v fazi, ko se ti sodni postopki zakljuujejo in so bili stro1ki pravdanja e plaani. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi pritobnik ali katerikoli drugi upnik uspe1no izpodbijal sklepe sodi11a prve stopnje, ki je podalo soglasje k stro1kom. Pritobena graja, da nerazre1itev upravitelja nujno pomeni, da je tudi sodi11e pristransko in to predstavlja neupravi1en poseg v upniku ustavno pravico do nepristranskega sodi11a, torej ne dri, saj je imel upnik ves as ste1ajnega postopka monost ugovarjati predlogom upravitelja glede stro1kov postopka, pa tega oitno ni storil, saj tega ne navede.

9.Neutemeljena je pritobena navedba, da je nepotreben stro1ek odgovora na dopolnitev pritobe v pravdni zadevi, ki se je vodila v zvezi s terjatvami ste1ajnega dolnika (pritonik v pritobi ne navede opr. 1t. zadeve in vi1ine stro1ka). Pritobeno sodi11e opozarja, da je o stro1kih ste1ajnega postopka s tem v zvezi Vi1je sodi11e v Ljubljani e odloalo (Cst 98/2025), po pritobi druge upnice s predlogom, da sodi11e razveljavi sklep o soglasju k stro1kom postopka v zvezi z odvetni1kimi storitvami v zadevah P 194 /2022, II P 174/2022, II P 203/2022, I Pg 107/2023, I Pg 500/2024, I Pg 97/2023, I Pg 55/2023, I Pg 367/2021, III P 383/2023 in I Pg 36/2024 v skupnem znesku 31.038,00 EUR (predlog upravitelja 746). V tisti zadevi je sodi11e prve in druge stopnje e presojalo podobne oitke o nepotrebnosti stro1kov odgovora na pritobo in podalo obrazloeitev. Na tem mestu pritobeno sodi11e (ponovno) opozarja na 11. toko sklepa Cst 98/2025 in sicer, da je odgovor na pritobo pravica stranke, ki jo je zakonodajalec predvidel z zakonom in tako ni mono odrei nagrade zanjo ne glede na (morebitno) neenotno sodno prakso, emur pritrjuje vi1je sodi11e tudi v tem primeru.

10.Oitek v 6. toki pritobe, da ni primerno, da ima upravitelj pri svojih nalogah strokovno pomo odvetnika in da bi potem tudi sodi11e v steajnem postopku lahko angairalo odvetnika in s stro1ki obremenilo steajno maso, je napaen. Sodi11a so po zakonu tista, ki poznajo pravo. Upravitelji pa so profesionalne osebe, ki so pomoniki sodi11a in opravijo izpit za upravitelje, niso pa z zakonom doloeni, da morajo poznati pravo z vsemi posebnostmi. Kot je bilo e vekrat pojasnjeno, je ta zadeva z vidika pravnih vpra1anj ena zahtevnej1ih steajnih zadev, ki jih obravnavajo upravitelji in sodi11e, zato je razumljivo, da je upravitelj za pravdne zadeve angairal odvetnika, ki je pravnik s pravni1kim dravnim izpitom in kot tak specialist za poznavanje procesnega prava, materialnega prava v povezavi z Obligacijskim zakonikom ter Zakonom o gospodarskih drubah in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje drub. Znanje vseh teh vsebin sploh ni ali pa je le pav1alno zahtevano pri opravi izpita za upravitelja. Prav tako ni zakonski pogoj, da je upravitelj pravnik s pravni1kim dravnim izpitom, kar vse kae na to, da v primerih, ko gre za vodenje zahtevnih pravdnih postopkov upravitelji teko strokovno zastopajo interese steajnega dolnika in s tem vseh upnikov, kar je nenazadnje predvidel tudi zakonodajalec v 5. toki šestega odstavka 103. lena ZFPPIPP. Tudi sam pritobnik v uvodu pritobe priznava, da gre v tem primeru za zahteven steajni postopek in je bila po mnenju pritobenega sodi11a odloitev upravitelja za zastopanje v pravnih postopkih po poobla1encu, ki je odvetnik, primerna.

11.Pritobnik navaja, da je sodi11e prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede stro1kov postopka z opravilno 1tevilko III P 383/2023, ko se ni izjasnilo o tem, da je v tem pravdnem postopku sklenjena sodna poravnava 1kodljiva. Pritobnik sicer v pritobi ne pojasni konkretno, kaj naj bi bilo s sodno poravnavo narobe, vendar pa pritobeno sodi11e opozarja, da je Vi1je sodi11e v Ljubljani v tem zvezi e odloalo v zadevi Cst 78/2025, v kateri je ve upnikov, med njimi je tudi pritobnik, izpodbijalo univerzalno nasledstvo po sklenjeni sodni poravnavi in je odloitev sodi11a prve stopnje potrdilo. Iz razlogov sklepa vi1jega sodi11a izhaja, da je sodi11e prve stopnje sicer zavrglo upraviteljev predlog za podajo soglasja k sklenjeni sodni poravnavi, vendar se nobeden izmed upnikov zoper ta sklep ni pritoil in je tako sklenjena sodna poravnava veljavno sklenjena in s tem res transacta. Glede na navedeno je mono zakljuiti, da je pritobeno sodi11e o tem e razpravljalo in je odloitev pravnomona ozr. gre za res transacto, zato o njej ni mono ponovno razsojati.

12.Glede pritobenega oitka, da upravitelj ni ravnal pravilno, ko ni upo1teval navodil vi1jega sodi11a iz sklepa Cst 112/2024 in je ponovno v razdelitvi napano izdelal nart razdelitve, katerega je vi1je sodi11e ponovno razveljavilo, pa pritobeno sodi11e pojasnjuje, da vsaka (etudi na vi1em sodi11u ugotovljena) kr1itev dolob ZFPPIPP oziroma (pravno) napana odloitev upravitelja in sodi11a prve stopnje ne more pomeniti tak1ne kr1itve, da bi bilo potrebno upravitelja razre1iti, saj bi v tem primeru razvodenel institut pritobe kot pravnega varstva in bi onemogoal tekoe vodenje steajnih postopkov. Nedvomno je, da vsaka razveljavitev sklepa sodi11a prve stopnje, ki je izdan na podlagi predloga upravitelja, praviloma podalj1a vodenje steajnega postopka, vendar pa to ne more pomeniti tak1nih kr1itev, zaradi katerih bi bilo treba upravitelja v vsakem primeru razre1iti. Razre1itev upravitelja v posameznem steajnem postopku je podana takrat, ko upravitelj kr1i dolobe zakona in druge obveznosti iz 98. lena ZFPPIPP tako, da je izvajanje steajnega postopka resno ogroeno, da gre za namerno ali z visoko malomarnostjo izvedeno ravnanje, ki ima za posledico pomembno znieanje steajne mase, o1kodovanja vseh ali nekaterih upnikov in v podobno hudih primerih. Ostale kr1itve, kot je bilo e navedeno, so predmet disciplinske in prekr1kovne ter nenazadnje v konni posledici tudi morebitne od1kodninske odgovornosti upravitelja. Seveda pa na drugi strani tudi dri, da e se tak1ne napane odloitve upravitelja kopiirajo, s tem nastajajo resne posledice za predolgo trajanje steajnega postopka in s tem vplivajo na steajno maso ter na poplailo upnikov. Zato je naloga upravitelja, da ravna v skladu z dolobami 98. lena ZFPPIPP in sledi navodilom (vi1jega) sodi11a, da v nekem trenutku kr1itve ne bi kolumnirale v razre1itev v konkretni zadevi (118. len ZFPPIPP).

13.Glede na vse navedeno pritobeni razlogi upnika niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspe1no prestal tudi pritobeni preizkus po uradni dolnosti (drugi odstavek 350. lena v zvezi s 366. lenom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. lena ZFPPIPP). Pritobeno sodi11e je zato pritobo zavrnilo in sklep sodi11a prve stopnje potrdilo (2. toka 365. lena ZPP v zvezi s prvega odstavkom 121. lena ZFPPIPP).

14.Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Glej VSL Cst 309/2016.

2Glej VSL Cst 315/2013.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 98, 103, 103/6, 103/6-5, 118, 118-1, 119, 119/1, 355, 355/2, 355/2-6, 357

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.