Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, izdanega na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, glede na spremenjeno določbo (ZKP-E) 4. odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.

Izrek

Zahteva zagovornika obt. T.S. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 11.8.2003 na podlagi določbe 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal pripor zoper obt. T.S. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 20.8.2003 zavrnilo pritožbo obtoženčevega zagovornika kot neutemeljeno.

Zagovornik obt. T.S. je priporočeno po pošti dne 29.8.2003 vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitev kazenskega zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi.

Vrhovna državna tožilka B.B. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva ni dovoljena. Določba 4. odstavka 420. člena ZKP, ki od 13.7.2003 določa, da je med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora, zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena ZKP). V obravnavanem primeru ni šlo za odreditev pripora in tudi ne za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP, niti ne za podaljšanje pripora s strani vrhovnega sodišča po 2. odstavku 205. člena ZKP. O podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice je bilo odločeno s sklepoma sodišč prve in druge stopnje z dne 13.6.2003 in z dne 24.6.2003. V obravnavanem primeru pa gre za podaljšanje pripora na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o podaljšanju pripora. V takšnem primeru pa spremenjeni ZKP vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne dovoljuje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-E, Uradni list RS, št. 56 z dne 13.6.2003), ki je začel veljati 13.7.2003, so bile spremenjene določbe 4. odstavka 420. člena ZKP. Z njimi je predpisano, da se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena). Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče podaljšalo pripor zoper obtoženca po 2. odstavku 207. člena ZKP. Zoper takšen sklep o podaljšanju pripora pa glede na spremenjene zakonske določbe ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Zato je vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obt. T.S. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).