Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Cenilcu na podlagi tretjega odstavka 50. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih za vsake začete pol ure potovanja na ogled in nazaj pripada 10,00 EUR, kar pa ne izključuje materialnih potnih stroškov v skladu z 41. členom istega Pravilnika.
V skladu s 5. točko 17. člena ZZVZZ se cenilcu od odmerjene izvedenine obračuna in plača prispevek v višini 0,53 % za zdravstveno zavarovanje.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep razveljavi v 1. točki izreka za znesek 82,80 EUR in v 3. točki izreka za prispevek v višini 0,44 EUR ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedenki (cenilki) za opravljeno delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 659,60 EUR (1. točka izreka), ugotovilo, da ni zavezanka za DDV in navedlo njeno davčno številko (2. točka izreka) ter sklenilo, da se od odmerjene izvedenine obračuna in plača prispevek v višini 0,53 % za zdravstveno zavarovanje v višini 3,50 EUR (3. točka izreka).
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Uveljavlja, da ne more preizkusiti nagrade za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR, ne strinja se s priznanimi stroški za ogled v znesku 92,00 EUR in hkrati s priznanimi potnimi stroški v višini 24,80 EUR. Izpodbija tudi odločitev o priznanju 15 % od odmerjene nagrade za materialne stroške in meni, da je to v nesorazmerju z dejansko vloženimi materialnimi sredstvi. Izpodbija tudi, da se izvedenki prizna znesek za plačilo zdravstvenega zavarovanja in predlaga, da sodišče sproži ustavno presojo glede takšnega načina obračunavanja izvedeniških storitev.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo 46,00 EUR za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije na podlagi 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). Priznani znesek je na spodnji meji predpisanega, katero dokumentacijo je cenilka pregledala, pa je razvidno iz točke 1.10. izvedeniškega mnenja z dne 28. 8. 2014, ki je bilo dolžnici vročeno in je nanj tudi dala pripombe. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da navedene postavke dolžnica ne more preizkusiti.
5. V skladu z 2. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika pripada cenilcu za ogled v trajanju do treh ur 92,00 EUR. Sodišče prve stopnje je sledilo zahtevku cenilke, dolžnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da naj bi bil ogled manj zahteven in časovno krajši (do ene ure, za kar bi bilo priznati 46,00 EUR v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika), zaradi česar višje sodišče šteje ugotovitev, da je bil ogled zahteven, za pravilno, s tem pa je tudi pravilno odmerjena nagrada za to dejanje.
6. Cenilcu na podlagi tretjega ostavka 50. člena Pravilnika za vsake začete pol ure potovanja na ogled in nazaj pripada 10,00 EUR, kar pa ne izključuje materialnih potnih stroškov v skladu z 41. členom Pravilnika. Cenilka je na tej podlagi priglasila skupaj 20,00 EUR kot porabljeni čas za potovanje in 4,80 EUR materialnih stroškov za pot (dvakrat po 1,20 EUR za ogled in dvakrat po 1,20 EUR za dostavo mnenja - mestni promet - urbana). Posamezne postavke so razvidne iz priglasitve stroškov (red. št. 81 spisa), ki jo je dolžnica prejela hkrati z izpodbijanim sklepom in je tako njihovo utemeljenost lahko preverila ter imela možnost vsebinskega izpodbijanja.
7. V skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Sodišče prve stopnje je priznalo odstotek od odmerjene nagrade na zgornji predpisani meji, kot je cenilka priglasila za pisalna sredstva. V tem delu dolžnica uveljavlja nesorazmerje priznanega zneska z dejansko vloženimi materialnimi sredstvi, ker pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, iz katerih je priznalo materialne stroške v najvišjem dopustnem odstotku (v višini 82,80 EUR), je v tem obsegu sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Višje sodišče je zato za znesek 82,80 EUR razveljavilo odločitev v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
8. Posledično je bilo treba razveljaviti tudi odločitev v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa, kolikor se nanaša na prispevek v višini 0,53 % od zneska 82,80 EUR, to je za 0,44 EUR, in tudi v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
9. Neutemeljeno pa je pritožbeno uveljavljanje, da cenilki ne gre plačilo za zdravstveno zavarovanje od nagrade. Obveznost plačila prispevka 0,53 % od nagrade temelji na 5. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predpisuje obvezno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen za osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za plačilo, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, če na podlagi tega dela niso zavarovane za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen na podlagi točk tega člena, 16. ali 18. člena tega zakona. Za izvedence in cenilce je šteti, da opravljajo storitve na podlagi navedenega drugega pravnega razmerja in je zato treba od nagrade in stroškov obračunati tudi navedeni prispevek. Razlogov za neskladnost te določbe z Ustavo višje sodišče ne vidi in zato predlogu pritožnice v tej smeri ni sledilo.
10. Višje sodišče je glede na navedeno in ker, razen v razveljavljenem delu, ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, v preostalem delu pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).