Jedro

Če dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko dolžnikov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Kadar obstajajo ovire za odpust obveznosti, pa se izkaže, da dolžnik ne more doseči niti tega namena postopka osebnega stečaja. Zato je v takih primerih treba dolžnikov predlog zavreči, saj si s tem sodnim postopkom svojega položaja ne more spremeniti oziroma izboljšati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja, z nosilnim razlogom, da dolžnik nima pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, ker nima premoženja, prav tako pa zaradi ovire po 1. točki 399. člena ZFPPIPP ne bo mogel doseči odpusta obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da poplačilo upnikov ni odvisno od odpusta obveznosti, ki ga dolžnik sploh ni predlagal. Prav tako pa ima dolžnik tudi premoženje, in sicer nepremičnine, poleg tega pa prejema tudi pokojnino, poleg katere prejema tudi regres.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma je potrebno dolžniku pojasniti, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da če dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko dolžnikov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti. Kadar obstajajo ovire za odpust obveznosti, pa se izkaže, da dolžnik ne more doseči niti tega namena postopka osebnega stečaja. Zato je v takih primerih treba dolžnikov predlog zavreči, saj si s tem sodnim postopkom svojega položaja ne more spremeniti oziroma izboljšati. Zato ni ovire, da sodišče preveri, ali morda obstajajo ovire za odpust obveznosti.

5. Dolžnik se sicer moti, da se bo iz njegove pokojnine lahko oblikovala stečajna masa, saj je pokojnina po navedbah dolžnika (450,48 EUR) manjša od minimalne plače, ki je izvzeta iz stečajne mase (primerjaj 389. člen ZFPPIPP), iz morebitnega regresa pa bi se lahko oblikovala le tolikšna stečajna masa (višina regresa pa niti ni navedena), ki ne bi zadoščala niti za plačilo stroškov postopka osebnega stečaja. Vendar pa je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da dolžnik nima nobenega premoženja. Že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja je namreč navedel, da razpolaga z nepremičninami, v predlogu in poročilu o stanju svojega premoženja pa je natančno navedel tudi podatke o teh nepremičninah. To omogoča preveritev lastništva nepremičnin v zemljiški knjigi, iz katere izhaja, da so dolžnikovi podatki pravilni. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, pri čemer tudi ni pojasnilo, zakaj meni, da naj ne bi šlo za premoženje stečajnega dolžnika, ali zakaj namena, določenega v 1. odstavku 389. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče doseči. 6. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je tako napačna, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).