Jedro

Utemeljenost tožbenega zahtevka na izselitev in izročitev sporne nepremičnine je odvisna od vprašanja, ali je toženka solastnica te nepremičnine. Ker gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva izčrpen dokazni postopek, je bolj ekonomično, da se ta postopek izvede pred drugim sodiščem, pred katerim že teče postopek za ugotovitev lastništva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo pravdni postopek, ki se vodi pred njim zaradi izselitve in izpraznitve nepremičnine, do pravnomočnosti sodne odločbe v pravdnem postopku zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičnini, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 616/2013. Sodišče je tako odločilo, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (ali je toženka solastnica sporne nepremičnine, v zvezi s katero tožnik, ki je sicer v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine, zahteva izselitev in izpraznitev) in ker je taka odločitev v skladu z načelom ekonomičnosti postopka.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi nasprotuje prekinitvi postopka in kot bistveno navaja, da odločitev o toženkinem zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine z vknjižbo solastninske pravice vsebinsko ne bi pomenila odločitve o predhodnem vprašanju z učinkom pravnomočnosti. Ugoditev takšnemu zahtevku bi ga zavezovala le k izstavitvi za vknjižbo primerne listine, ne bi pa bilo s tem odločeno o lastninski pravici, saj se ta pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Sklep je tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predlaga ustrezno spremembo odločitve.

3. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Predhodno vprašanje sámo neposredno ni predmet odločanja o glavni stvari, čeprav je samostojna celota, ki je lahko predmet odločanja o glavni stvari v nekem drugem postopku pred sodiščem (1).

6. V konkretnem primeru je vprašanje, ali se je toženka dolžna izseliti in izprazniti sporno nepremičnino, odvisno od vprašanja, ali je solastnica sporne nepremičnine, v zvezi s katero tožnik od nje zahteva izselitev in izpraznitev. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, se toženka, če bo v drugem postopku (glede ugotovitve lastninske pravice na sporni nepremičnini) ugotovljeno, da je solastnica sporne nepremičnine, iz nepremičnine ne bo dolžna izseliti niti je izprazniti. Predmetni spor je torej odvisen od rešitve lastninskopravnega vprašanja, zato predstavlja predhodno vprašanje v tu obravnavani zadevi.

7. Pritožnik zmotno meni, da rešitev toženkinega zahtevka iz druge pravde, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne pomeni odločitve o lastninski pravici toženke. Res je, da se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, toda podlaga za vpis lastninske pravice je listina, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, prav to pa toženka od tožnika tudi terja (2).

8. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z razlogi, da je prekinitev predmetnega postopka v skladu z načelom ekonomičnosti. O predhodnem vprašanju druga pravda že teče, zato bi bilo, kot opozarja sodišče prve stopnje, neekonomično, če bi samo (sočasno) reševalo isto (sicer kot predhodno) vprašanje. Pri ugotavljanju lastninske pravice na nepremičnini gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva izčrpen dokazni postopek, pri čemer je bolj ekonomično, da se ta postopek izvede pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in velja odločitev tudi v predmetnem postopku. Prav tako se je omenjeni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani začel pred predmetnim postopkom, zato je tudi pritožbeni očitek o kršitvi tožnikove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja neutemeljen.

9. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in izpodbijani sklep sodišče prve stopnje potrdilo.

(1) Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 121. (2) Juhart in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, str. 284.