Jedro

ZPP res določa, da se sodišče, če za odločitev ni pristojno sodišče Republike Slovenije, izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, kar lahko stori med postopkom. To pravilo se v postopkih zaradi insolventnosti uporablja zgolj smiselno. Za postopek osebnega stečaja pa po oceni višjega sodišča smiselna uporaba narekuje, da je to mogoče le med predhodnim postopkom zaradi insolventnosti, torej najkasneje do pravnomočnosti sklepa o začetku postopka. Čim pa postane sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti pravnomočen, pa to ni več mogoče, saj pravnomočnega (končnega) sklepa, izdanega v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, ni več mogoče razveljaviti, razen ob dovoljenih preizkusih tega sklepa, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Navedenega ne more spremeniti niti navedba o sprožitvi postopka proti RS pred ECJ v Luxemburgu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za izrek naslovnega sodišča za nepristojnega za vodenje postopka z dne 4. 9. 2018 (r. 58).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da v izpodbijanem sklepu navedeni naslov ni pravilen, saj dolžnica od 7. 11. 2016 živi na naslovu v Veliki Britaniji, kar izhaja tudi iz CRP. Po 18. členu ZPP mora sodišče ves čas postopka paziti na svojo mednarodno pristojnost, 23. in 31. točka Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti pa določa izključno pristojnost angleškega sodišča. Dolžnica ima središče glavnih interesov v Veliki Britaniji, kjer ima tudi družino, prejema prihodke za svoje delo na britanski bančni račun, v Slovenijo pa prihaja le zaradi opravljanja odvetništva. V Sloveniji bi bilo mogoče zoper njo uvesti le sekundarni insolvenčni postopek, če bi glavni postopek uvedlo angleško sodišče. Izpodbijani sklep je tudi brez razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnica izpodbijanemu sklepu očita neobrazloženost, vendar ta očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je v njem navedlo vse potrebne razloge za svojo odločitev. Če se dolžnica z njimi ne strinja, to še ne pomeni, da sklep razlogov sploh nima. Sodišče prve stopnje je dovolj jasno razložilo, da je izpodbijani sklep sprejelo zaradi pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, ki veže tako stranke postopka kot sodišče. 5. V zadevi se je začel postopek osebnega stečaja nad dolžnico s sklepom z dne 24. 7. 2018, ki je postal pravnomočen 23. 8. 2018 po zavrnitvi dolžničine pritožbe s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 393/2018 z dne 23. 8. 2018. Razloge, ki jih uveljavlja dolžnica, bi morala uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja. Delno jih tudi je, višje sodišče pa ji je v sklepu Cst 393/2018 pojasnilo, da ima v Republiki Sloveniji registrirano dejavnost, in to na naslovu, ki je naveden tudi v uvodu tega sklepa. Višje sodišče iz spisa še ugotavlja, da je imela dolžnica v času začetka postopka osebnega stečaja registrirano dejavnost kot zasebnica – odvetnica.

6. Pravnomočnost sklepa o začetku postopka osebnega stečaja veže tako stranke tega postopka (torej tako dolžnika kot vse njegove upnike) kot tudi sodišče (1. odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pravnomočnost sklepa o začetku postopka osebnega stečaja namreč sanira tudi morebitne napake pri izdaji tega sklepa, ki jih zunaj postopka z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoče sanirati. 3. odstavek 18. člena ZPP res določa, da se sodišče, če za odločitev ni pristojno sodišče Republike Slovenije, izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, kar lahko stori med postopkom. To pravilo se v postopkih zaradi insolventnosti uporablja zgolj smiselno (1. odstavek 121. člena ZFPPIPP). Za postopek osebnega stečaja pa po oceni višjega sodišča smiselna uporaba narekuje, da je to mogoče le med predhodnim postopkom zaradi insolventnosti, torej najkasneje do pravnomočnosti sklepa o začetku postopka (primerjaj 49. člen ZFPPIPP). Čim pa postane sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti pravnomočen, pa to ni več mogoče, saj pravnomočnega (končnega) sklepa, izdanega v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, ni več mogoče razveljaviti, razen ob dovoljenih preizkusih tega sklepa, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Navedenega ne more spremeniti niti navedba o sprožitvi postopka proti RS pred ECJ v Luxemburgu.

7. Zato razlogov, ki jih dolžnica uveljavlja, ne more uveljaviti s samostojnim predlogom za izdajo sklepa o nepristojnosti in tudi ne s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil ta predlog zavrnjen. Prav tako višje sodišče ne more (ponovno) preizkušati pravilnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja glede svoje pristojnosti. Uporaba Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. maja 2015 v postopkih v primeru insolventnosti – Uredba in določila 23. in 31. točke uvoda Uredbe so namenjeni presoji, ko pride do konkurence insolvenčnih postopkov med različnimi državami. Zaenkrat do tega še ni prišlo, morebitna zloraba iz 31. točke uvoda Uredbe pa bi se lahko presojala le ob začetku postopka osebnega stečaja, ne pa po pravnomočnosti sklepa o začetku tega postopka (enako tudi 1. odstavek člena 4 Uredbe). Ali bo sklep o začetku postopka osebnega stečaja priznan tudi v drugih članicah EU ali pa bo uveljavljen kak pridržek iz Uredbe, pa presega možnosti presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.