Jedro

Glede kriterijev, na podlagi katerih sodišče odloča o taksni oprostitvi, je zakon jasen, in sicer so to tako premoženjsko stanje prosilca taksne oprostitve, kot tudi njegovih družinskih članov.

Izrek

Pritožba prvotožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog prvotožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks z dne 18.1.2011, ker je ugotovilo, da ga kljub pozivu ni dopolnila.

Proti navedenemu sklepu je prvotožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da ni predlagatelj posredoval nobenih podatkov o finančnem in premoženjskem stanju svojega zakonca D.B. Izpodbijani sklep je nezakonit, saj je taksna obveznost vedno osebna obveznost taksnega zavezanca, v konkretnem primeru prvotoženca kot predlagatelja taksne oprostitve, nikakor pa ne obveznost zakonca. Za to osebno obveznost so pomembne predlagateljeve premoženjske zmožnosti in obveznosti do svojega preživljanja in preživljanja sicer polnoletnega vendar redno študirajočega se sina. Predlagatelj ni taksne oprostitve utemeljeval s preživljanjem zakonca, zato zakončeve premoženjske razmere v predlogu za oprostitev sploh niso pomembne. Zato in ker po predlagateljevi vednosti zakonec nima vnovčljivega premičnega ali nepremičnega premoženja, zakonec pa tudi ni zavezanec za plačilo sodne takse, so rubrike o premoženjskem stanju družinskega člana D.B., ostale neizpolnjene. Napadeni sklep je zato napačen v presoji, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse nepopoln. Nasprotno, predlagatelj je o svojem premoženjskem stanju predložil dokaze, prav tako je predložil dokaz, da se sin redno šola in je zato vsled sinovega rednega študija, preživninska obveznost zavezanca večja, kot če sin ne bi študiral. Višina nadomestila, ki jo predlagatelj prejema pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba je v spisu, zato ima organ, ki odloča o predlogu za taksno oprostitev vse dejanske podlage, da o predlogu za taksno oprostitev meritorno odloči in predlogu ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Glede kriterijev, na podlagi katerih sodišče odloča o taksni oprostitvi, je zakon jasen, in sicer so to tako premoženjsko stanje prosilca taksne oprostitve, kot tudi njegovih družinskih članov; 4. odst. 11. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1) namreč določa, da mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Torej ni mogoče soglašati s pritožnikovim stališčem, da so zato, ker je taksna obveznost osebna obveznost taksnega zavezanca, konkretno prvega toženca, ne pa obveznost zakonca, pomembne (le) premoženjske zmožnosti predlagatelja taksne oprostitve do svojega preživljanja in do preživljanja sicer polnoletnega študirajočega se sina.

Pritožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je D.B. družinski član taksnega zavezanca, pa tudi ne dejstva, da ni posredoval nobenih podatkov o njenem finančnem in premoženjskem stanju, k čemur ga je sicer pozvalo sodišče s sklepom z dne 20.1.2011 (z izrecnim opozorilom, da bo predlog zavrglo, če ne bo ravnal v skladu s pozivom). Glede na to je njegov predlog za taksno oprostitev sodišče utemeljeno zavrglo; trditev, da zakonec nima vnovčljivega premičnega ali nepremičnega premoženja, je glede na izostanek pogojev iz 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), nedopustna pritožbena novota, ki je ni mogoče upoštevati.

Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.