- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sklep Pdp 19/2026
ECLI:SI:VDSS:2026:PDP.19.2026 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP). Sprememba stalnega naslova tožnice na pravilnost vročitve nima nobenega vpliva, saj sodišče z navedeno spremembo ob vročanju sodbe ni bilo seznanjeno in tudi ni moglo biti seznanjeno. Stranka tako sama nosi posledice, če sodišču ne sporoči spremembe naslova. Vročitev na zadnji sodišču znani naslov, ki ga je stranka sama navajala v postopku, je zato pravilna tudi če stranka tam dejansko ne prebiva več.
Po prvem odstavku 116. člena ZPP je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le, če stranka zamudi rok iz upravičenega, nepredvidljivega in od nje neodvisnega razloga. Razlog, ki ga uveljavlja tožnica (skrivanje sodnega pisanja s strani matere), predstavlja očitno neupravičen razlog. Vročitev ni bila opravljena po odraslem členu gospodinjstva (140. člen ZPP), temveč s fikcijo vročitve.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje z dne 19. 11. 2025, v II. točki izreka pa je zavrglo pritožbo tožnice zoper sodbo z dne 6. 10. 2025.
2.Tožnica izpodbija sklep sodišča v celoti, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, tako glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot glede zavrženja pritožbe zoper sodbo z dne 6. 10. 2025. Navaja, da odločitev sodišča ni skladna z ustavnimi zahtevami in sodno prakso, zlasti z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-216/99, po kateri ima stranka pravico v celoti izkoristiti zakonsko določene roke. Sodišče naj bi zmotno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje z utemeljitvijo, da bi lahko procesno dejanje opravila že pred nastankom vzroka za zamudo, kar naj bi bilo v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Pritožnica navaja, da od 16. 7. 2025 ne prebiva več na naslovu A., temveč na naslovu B., kar izkazuje s priloženimi dokazili. Spremembe naslova sodišču ni sporočila, ker je bila v obdobju razhoda izvenzakonske skupnosti in pred novo spremembo naslova, zato bi bilo obveščanje o več zaporednih spremembah naslova po njenem mnenju nesmotrno. Na naslovu A. v času vročanja ni prebivala. Sklicuje se na sodno prakso (VSL I Cp 2412/2018), po kateri fikcije vročitve ni mogoče vzpostaviti na naslovu, kjer stranka dejansko ne biva, saj je namen vročitve zagotoviti pravico do izjave in kontradiktornosti. Nepravilna vročitev naj bi pomenila absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev 22. člena Ustave RS. Poudarja, da je fikcija vročitve izpodbojna zakonska domneva in da lahko dokazuje, da se s pisanjem ni seznanila. Zatrjuje, da sodbe ni prejela ob poskusu vročitve, saj ji je mati sodno pisanje namenoma skrila zaradi konfliktnega odnosa in ji ga izročila šele 4. 11. 2025. Šele tega dne se je z vsebino sodbe dejansko seznanila. To potrjuje z izjavami matere, ki jih je priložila predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbi. Navaja tudi, da se je pred tem aktivno pozanimala na pošti glede morebitne vročitve, kar po njenem mnenju izključuje nevestno ali nedobroverno ravnanje. Meni, da je rok za vložitev pritožbe začel teči 4. 11. 2025, ko je sodno pisanje dejansko prejela, zato je pritožba z dne 19. 11. 2025 pravočasna. Prav tako je bil pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil vložen v 15 dneh od prenehanja vzroka za zamudo. Sodišču očita, da se ni opredelilo do predloženih dokazov (zlasti izjav matere), da ni izvedlo predlaganih dokazov in da ni obrazložilo njihove zavrnitve, kar naj bi pomenilo bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev pravice do izjave. Dejanske navedbe, da ji je mati skrila sodno pisanje, sodišče ni označilo za neverodostojne, vendar je kljub temu ni upoštevalo. Navaja, da so obstajali opravičljivi, nepredvidljivi in od nje neodvisni razlogi za zamudo pritožbenega roka, zato je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljeno zavrnjen, pritožba zoper sodbo pa napačno zavržena kot prepozna.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje in kot prepozno zavrglo njeno pritožbo zoper sodbo z dne 6. 10. 2025. Presodilo je, da je bila sodba pravilno vročena s fikcijo vročitve in da razlogi, ki jih je tožnica navajala za zamudo, niso opravičljivi.
5.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bila vročitev sodbe opravljena v skladu s četrtim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz ugotovitev prvostopnega sodišča, ki temeljijo na vročilnici, izhaja, da je tožnica dne 10. 10. 2025 prejela obvestilo o prispelem pisanju, česar tožnica niti v pritožbi ne zanika. Za nastop fikcije vročitve je bistveno, da je naslovniku pravilno puščeno obvestilo o prispelem pisanju in da v 15-dnevnem roku pošiljke ne prevzame. Ker gre v tej zadevi prav za takšno situacijo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila sodba z dne 6. 10. 2025 tožnici vročena s fikcijo.
6.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da fikcija vročitve ne more nastopiti na naslovu, kjer stranka dejansko ne prebiva. Tožnica sama priznava, da se je z naslova A. odselila že 16. 7. 2025, vendar sodišča o spremembi naslova ni obvestila. Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP). Sprememba stalnega naslova tožnice na pravilnost vročitve nima nobenega vpliva, saj sodišče z navedeno spremembo ob vročanju sodbe ni bilo seznanjeno in tudi ni moglo biti seznanjeno. Stranka tako sama nosi posledice, če sodišču ne sporoči spremembe naslova. Vročitev na zadnji sodišču znani naslov, ki ga je stranka sama navajala v postopku, je zato pravilna tudi če stranka tam dejansko ne prebiva več. Slednje je logi0dna posledica na0dela procesne discipline. Sodi0de tako ne preverja, ali stranka dejansko 7eivi na naslovu, ki ga je v postopku sama navedla, temve0d ali je vro0ditev opravljena v skladu s podatki v spisu.
7.Sklicevanje to7enice na judikat VSL I Cp 2412/2018 ni utemeljeno. V navedeni zadevi je 61lo za druga0dno dejansko stanje, v katerem naslov, na katerega je bilo pisanje vro0cano, ni bil rezultat ravnanja same stranke. V obravnavanem primeru pa je to7enica sama ustvarila polo7eaj, ko je sodi610de pisanje vro0dalo na naslov, za katerega mu ni bilo znano, da to7enica tam ne prebiva ve0d.
8.Sodi610de prve stopnje je sicer zmotno navedlo, da je fikcija vro0ditve nastopila 7ee v ponedeljek, 27. 10. 2025. Kot izhaja iz sodne prakse fikcija vro0ditve nastopi zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem po61iljke, ne glede na to, ali ta dan pade na soboto, nedeljo ali praznik (prim. na0delno pravno mnenje Vrhovnega sodi610da RS z dne 14. 1. 2015, VSRS II Ips 132/2018, VSL sklep Cst 111/2024 in druge). V obravnavani zadevi je fikcija vro0ditve zato nastopila 7ee v soboto, 25. 10. 2025. Ta napa0dna obrazlo7eitev sodi610da prve stopnje pa ni vplivala na pravilnost odlo0ditve, saj je prito7eba, vlo7eena dne 19. 11. 2025, prepozna tako ob upo61tevanju dne 25. 10. 2025 kot tudi dne 27. 10. 2025 kot dneva vro0ditve.
9.Neutemeljeno je stali610de to7enice, da bi moral prito7ebni rok te0di od dneva, ko se je s sodbo dejansko seznanila (4. 11. 2025). Pri pravilno izvedeni fikciji vro0ditve je odlo0dilen zakonsko dolo0den trenutek vro0ditve, ne pa dejanska seznanitev naslovnika s pisanjem.
10.Po prvem odstavku 116. 0d lena ZPP je vrnitev v prej61nje stanje dopustna le, 0de stranka zamudi rok iz upravi0denega, nepredvidljivega in od nje neodvisnega razloga. Razlog, ki ga uveljavlja to7enica (skrivanje sodnega pisanja s strani matere), tudi po presoji prito7benega sodi610da predstavlja o0ditno neupravi0den razlog. Vro0dit ev ni bila opravljena po odraslem 0d lenu gospodinjstva (140. 0d len ZPP), temve0d s fikcijo vro0ditve. Ravnanje tretje osebe po pravilno pu610denem obvestilu o prispelem pisanju (to7enica ne navaja, da bi ji mati skrila tudi obvestilo o prispelem pisanju) ne more prepre0diti nastopa fikcije niti ne predstavlja opravi0ljivega razloga za zamudo.
11.Sklicevanje to7enice na odlo0dbe, ki poudarjajo pomen dejanskega prejema pisanja, ni utemeljeno, saj se nana61ajo na primere nepravilne vro0ditve ali druga0dne procesne re7eime. V obravnavani zadevi vro0dit ev ni bila nepravilna.
12.Ker je 7ee iz trditvene podlage to7enice izhajalo, da zatrjevani razlogi ne morejo predstavljati opravi0dljivega razloga za vrnitev v prej61nje stanje, sodi610de prve stopnje ni bilo dol7eno izvesti predlaganih dokazov, se do njih opredeljevati, niti razpisati naroka (drugi odstavek 120. 0d lena ZPP). S tem ni bila kr61ena pravica to7enice do izjave niti pravica do enakega varstva pravic iz 22. 0d lena Ustave RS. Vro0dit ev to7nici je bila opravljena v skladu z zakonom, posledice opustitve dol7enosti obve610canja sodi610da o spremembi naslova pa nosi sama.
13.Sklicevanje na odlo0dbo Ustavnega sodi610da RS opr. 61t. Up-216/99 ni utemeljeno. Iz nje resda izhaja, da ima stranka pravico, da zakonski rok v celoti izkoristi, vendar pa sodi610de prve stopnje predloga za vrnitev v prej61nje stanje ni zavrnilo z utemeljitvijo, da bi to7enica dolo0deno procesno dejanje lahko opravila 7ee pred nastankom neodvrnljivega razloga za zamudo, kar povsem izmi61ljeno navaja to7enica v prito7ebi. Sicer pa tudi iz citiranega judikata izhaja, da je tudi na strankah odgovornost, da s skrbnim in vestnim sodelovanjem v postopku (kamor spada tudi dol7nost pravo0dasne obvestitve sodi610da o spremembi naslova) prispevajo k zagotovitvi u0dinkovitosti in pospe61itve sodnih postopkov.
14.Ker prito7ebni razlogi niso utemeljeni in ker prito7ebno sodi610de tudi ni ugotovilo kr61itev, na katere pazi po uradni dol7enosti (drugi odstavek 350. 0d lena ZPP v zvezi s 366. 0d lenom ZPP), je prito7ebo zavrnilo in potrdilo sklep sodi610da prve stopnje (2. to0dka 365. 0d lena ZPP).
-------------------------------
1Primerjaj VSL Sklep I Cpg 468/2023, VSRS II Ips 627/2009.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1, 120, 120/2, 140, 142, 142/4, 145, 145/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.