Jedro

Spremembe na strani preživninskega zavezanca ali preživninskega upravičenca morajo biti takšne, da imajo vpliv bodisi na njune pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje, bodisi so povezane s povečanimi (ali zmanjšanimi) potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Za preživljanje toženke je dolžan tožnik po pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje plačevati preživnino, ki je bila določena na znesek 9.000,00 SIT mesečno od junija 1991 dalje, nato pa bila decembra 1991 valorizirana na 12.384,00 SIT, v maju 1992 pa na 24.398,00 SIT. Tožnik zahteva znižanje tako določene preživnine od 1.1.1992 do 30.4.1992 na 6.000,00 SIT mesečno, od 1.5.1992 dalje pa na 10.000,00 SIT mesečno. Sodišče prve stopnje je takšen tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožnika je sodišča druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb sodišča prve in druge stopnje ter vrnitev zadeve v novo sojenje. Razmere na tožnikovi strani so se bistveno spremenile, ker je sklenil novo zakonsko zvezo. Sedanja tožnikova žena je tudi brez zaposlitve. Toženka je solastnica stanovanjske hiše v ..., zaradi česar bi morala iz tega naslova uveljavljati denarne dobrine. Končno pa je toženkino zdravstveno stanje takšno, da bi vendarle lahko dobila ustrezno zaposlitev. O prikazanih tožnikovih stroških se sodišči prve in druge stopnje nista opredeljevali.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), v pravdi ni bilo. Utemeljena tudi ni revizijska teza, po kateri naj bi sodišči prve in druge stopnje ne zavzeli stališča do dejstev, ki se nanašajo na prikazane tožnikove stroške. S takšno trditvijo je sicer uveljavljan revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar pa v tej smeri revizija po eni strani niti nima ustrezne trditvene podlage, po drugi strani pa so razlogi izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na zatrjevane spremenjene razmere in s tem povezane tožnikove stroške, izčrpni in natančni in jih je mogoče v celoti preizkusiti.

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin ima svojo podlago v določbi 5. odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Vendar pa morajo biti spremembe na strani preživninskega zavezanca ali preživninskega upravičenca takšne, da imajo vpliv bodisi na njune pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje, bodisi so povezane s povečanim (ali zmanjšanim) potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov. Ugotovljena dejanska podlaga nižjima sodiščema ni omogočila pritrditve tožbenim stališčem o zboljšanih pridobitnih sposobnostih toženke (med drugim zaradi zatrjevanega njenega boljšega zdravja) oziroma poslabšanih splošnih razmerah na tožnikovi strani (sklenitev nove zakonske zveze in nastop novih preživninskih obveznosti).

Kolikor gre v tem obsegu za oceno izvedenih dokazov, ki podpirajo ali zavračajo s strani pravdnih strank zatrjevano dejansko stanje, na revizijski stopnji v razloge sodb nižjih sodišč niti ni dopustno posegati (prepoved revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja o določbi 3. odstavka 385. člena ZPP). Kolikor pa iz ugotovljene dejanske podlage rezultira naziranje, da ne gre za pravno upoštevna dejstva, ki bi omogočila uporabo pravnega standarda spremenjenih razmer po 5. odstavka 132. člena ZZDR kot podlago za vnovično odločitev o višini dosojene preživnine, pa revizijsko sodišče razloge izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje v celoti sprejema. To velja tako za okoliščine, ki so nastale zaradi tožnikove sklenitve nove zakonske zveze kot zaradi domnevnega zboljšanja toženkinega materialnega položaja v posledici pridobitve solastnine na stanovanjski hiši v ...

Tožnikovi prejemki, ki so redni in predvidljivi, so po ugotovitvah nižjih sodišč tolikšni, da sklenitev nove zakonske zveze na njegove pridobitne sposobnosti ni vplivala (ne glede na pomembno okoliščino, da je tožnikova žena pustila redno zaposlitev zaradi okolnosti, ki ne smejo vplivati na preživninsko obveznost tožnika do toženke). Ob presoji v izpodbijani sodbi, da enošestinski solastninski delež na hiši v ..., v kateri živi toženkina mati, toženki ne prinaša koristi in da toženkine stanovanjske prilike v ... v razmerju s tožnikovimi ne vnašajo novosti v njen premoženjski položaj, na toženkini strani torej ne obstoje pravno odločilna dejstva, ki bi mogla pogojevati uporabo že omenjene določbe ZZZDR o znižanju preživnine zaradi izboljšanih premoženjskih prilik. Revizijska trditvena podlaga, ki se nanaša na toženkino zdravstveno stanje s stališčem, da je "toženka zdrava in bi lahko dobila svoji izobrazbi primerno zaposlitev", pa je ne glede na to, da pomeni nedovoljen revizijski poseg v ugotovljeno dejansko stanje, v direktnem nasprotju z vsem, kar sta v tej smeri ugotavljali nižji sodišči (s trditvijo, da se nižji sodišči nista ukvarjali z zdravstvenim stanjem toženke, revizija namreč po svoji vsebini očita izpodbijani sodbi tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP). Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe zakona o pravdnem postopka, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS 1/91-I).