Jedro

Okoliščina, da je sin bivše predsednice sodišča prve stopnje, ki je do leta 2013 opravljala navedeno funkcijo, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Bivša predsednica sodišča prve stopnje je bila kot višja sodnica svetnica z dnem 1. 1. 2014 iz sodišča prve stopnje premeščena na sodišče druge stopnje, kar pomeni, da že devet let ne opravlja zgoraj omenjene funkcije. Poleg tega se je na sodišču prve stopnje v času od 1. 1. 2014 zamenjala velika večina sodnic in sodnikov, ki sodijo v delovnih sporih.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklepov o prepovedi opravljanja dela, ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč da mu še vedno traja, poleg tega pa uveljavlja tudi reintegracijo, priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo in razliko v plači za obdobje prepovedi opravljanja dela.

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo, v katerem je vsebinsko prerekala tožnikove navedbe, predlagala tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navajala je, da bi zaradi tesne sorodstvene povezave med tožnikom in nekdanjo predsednico Delovnega in socialnega sodišča (tožnik je njen sin), ki zdaj opravlja funkcijo višje sodnice na Višjem delovnem in socialnem sodišču, "lahko imelo sojenje na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani znaten vpliv na nepristranskost sojenja in nepopravljive posledice", pri čemer je nepristransko sojenje tudi ustavno zagotovljena pravica po 23. členu Ustave RS. Glede na to predlaga, da se sojenje v navedeni zadevi opravi na drugem delovnem sodišču v Republiki Sloveniji, in sicer v Celju, Kopru ali Mariboru.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 in nadalj.; ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lahko laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Okoliščina, da je tožnik sin bivše predsednice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je do leta 2013 opravljala navedeno funkcijo, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Bivša predsednica Delovnega in socialnega sodišča je bila kot višja sodnica svetnica z dnem 1. 1. 2014 iz Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani premeščena na Višje delovno in socialno sodišče.1 To pomeni, da že več kot devet let ne opravlja več zgoraj omenjene funkcije.2 Poleg tega se je v času od 1. 1 2014 na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani zamenjala velika večina sodnic in sodnikov, ki sodijo v delovnih sporih.

5. Glede na navedeno predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen. Zato ga je vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Sklep Sodnega sveta z dne 14. 11. 2013. 2 Višja sodnica svetnica na Višjem delovnem in socialnem sodišču tudi ne sodeluje pri odločanju o pritožbah v delovnih sporih.