Jedro

Tožnik mora najprej doseči udeležbo v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja, se zoper njega pritožiti in šele nato vložiti tožbo v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem investitorki A.A. dovolila gradnjo enostanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 83/2 in 84/1 k.o. ...

Tožnik v tožbi navaja, da je ravnanje upravnega organa v škodo lastnikom parcel ob javni poti parc. št. 1012 k.o. ... Temelji nove hiše namreč stojijo na polovici te javne poti, po določilih gradbenega dovoljenja pa naj bi bil objekt od nje odmaknjen 1 m, kar pa je nedopustno, saj je s tem onemogočen dostop do objektov, ki stojijo ob poti. Zaradi tega je tožniku onemogočen dostop do zemljišč parc. št. 86/4, 89/7 in do gozda parc. št. 892, vse k.o. ... Predlaga, naj se gradbeno dovoljenje odpravi v delu, ki določa odmik od javnih poti.

Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožnik v upravnem sporu le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.

Oseba lahko torej s tožbo izpodbija vsebinske odločitve (v tem primeru gradbeno dovoljenje) šele, če ji je pred tem priznan položaj udeleženca v postopku bodisi na podlagi njene zahteve za udeležbo na prvi stopnji, z vložitvijo pritožbe ali predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), bodisi z obvestilom, s katerim jo organ seznani s postopkom in njeno pravico, da se ga udeležuje (44. člen ZUP). To za obravnavani primer pomeni, da bi moral tožnik najprej doseči udeležbo v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja, se zoper njega pritožiti (1. odstavek 6. člena ZUS-1) in šele nato vložiti tožbo v upravnem sporu.

Navedena pogoja v obravnavanem primeru nista izpolnjena. Iz predloženih upravnih spisov namreč ni razvidno, da bi imel tožnik v predmetnem upravnem postopku status stranke oz. stranskega udeleženca, niti da se je zoper gradbeno dovoljenje pritožil. V tožbi navaja, da je lastnik parcele ob javni poti parc. št. 1012 k.o. ..., medtem ko iz obrazložitve izpodbijanega gradbenega dovoljenja izhaja, da so v postopku poleg investitorke sodelovali le še lastniki in služnostni upravičenci na zemljiščih parc. št. 83/1, 1012, 1015/3, 1015/4 in 80/1 k.o. ... kot stranski udeleženci. Njim je bilo gradbeno dovoljenje tudi vročeno, pri čemer je iz odredbe za vročitev gradbenega dovoljenja razvidno, da tožnik ni naveden med njegovimi prejemniki, kar dodatno kaže, da v postopku ni bil udeležen. To nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, ki ga tožnik navaja v tožbi, in sicer da je gradbeno dovoljenje, ki ga prilaga, pridobil na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Ker tožnik na podlagi navedenega ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, jo je sodišče po 3. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.