Jedro

Delno urejena točka pa pomeni točko, ki je določena v upravnem postopku, v kateri se neurejena meja stika z urejeno mejo. Kar pomeni preprosteje, da se je sporna točka določala le glede meje med državno cesto in spornima nepremičninama, ne pa tudi glede meje med spornima nepremičninama.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelja sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vrednost spornega predmeta na 6.000,00 EUR (I. točka izreka). Mejo med nepremičninama z ID znakom parcela 1 in parcela 2 je uredilo tako, da poteka od točke A z oznako 5284 in je v naravi označena s plastičnim mejnikom z jeklenim sidrom in predstavlja tromejo med nepremičninami z ID znaki: parcela 1, parcela 2 in parcela 3, v ravni liniji do točke B, kjer se v naravi postavi plastični mejnik z jeklenim sidrom in naprej v ravni liniji do točke C, ki predstavlja tromejo med nepremičninami z ID znaki: parcela 1, parcela 2 in parcela 4, kjer se meja ne označi, vse kot je razvidno iz elaborata za vpis sodno urejene meje v kataster nepremičnin sodnega izvedenca A. A. z dne 6. 10. 2023, ki je priloga in sestavni del sklepa (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je glede stroškov odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, skupne stroške pa nosita vsak do 1/2 (III. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Uveljavlja bistvene kršitve določb postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena ZPP in sicer, ker sodišče med postopkom ni pravilno uporabilo določb zakona, ker je oprlo svojo odločitev na nedovoljena razpolaganja strank (6. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in ker je v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sklepa in vsebino listin (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Nadalje uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo določb materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita, da je samovoljno in enostransko odločilo, ne da bi upoštevalo dotedanje pravno stanje pravnomočne odločitve, da mejne točke 3476 ni upoštevalo, čeprav je to edina točka, ki je bila s strani vseh udeležencev dogovorjena. Navedena katastrska točka je določena na pravi mejni liniji in pomeni mejno točko, ki je dokončna in skladna z zakonom in podpisana s strani vseh takratnih mejašev. To izhaja iz odločbe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje št. 02112-334/2008-16 z dne 13. 10. 2008. Predlagatelj je v letu 2008 pristal na to točko, zato ne more imeti spornega zemljišča v zadnji mirni posesti. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da je izvedenec določil mejo tam, kjer jo je določilo sodišče prve stopnje na naroku dne 8. 9. 2023. Izvedenec je elaborat prilagodil tako, kot je ustrezalo odločitvi sodišča. Kot napačno postopanje sodišča prve stopnje pritožba izpostavlja tudi določitev izhodišča meje med spornima nepremičninama v točki št. 5284 in ne točki št. 5315. Opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da GURS v že navedeni odločbi ni ugotavljal tromeje spornih dveh parcel z državno cesto, temveč so lastniki podpisovali le mejo v naravi zamejičenim cestnim telesom in svojim zemljiščem. Enako je pojasnil tudi izvedenec na naroku, kar pa je v nasprotju z njegovimi ugotovitvami, saj sta se v postopku IDPOS 6244 določili točki 3476 in 3206. Pred tem postopkom teh točk ni bilo. Izvedenec v mnenju navede, da ti dve točki predstavljata tromeji. Ker mora biti pred evidentiranjem delitve parcel urejen del meje, ki se dotika nove meje, ki nastane z delitvijo, je morala biti urejena najmanj točka 3476, ki predstavlja tromejo med spornima nepremičninama in državno cesto. Nadalje pritožba opozarja, da s strani predlagateljev predložene fotografije ne izkazujejo dejanskega stanja, saj v letu 1994 in 1995 ograje ni bilo. Predlagatelja sta spreminjala tekom postopka letnico postavitve ograje iz leta 1994 na leto 1998. Sporno betoniranje ograje se je vršilo šele v letu 2015. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in izpodbijani sklep v točkah II. in III. izreka spremeni tako, da mejo določi kot jo je kartiral izvedenec v izvedenskem mnenju: "Meja med nepremičninama z ID znakom parcela 1 in parcela 2 se uredi tako, da poteka od točke A, ki je kartirana v točki 144, kjer se v naravi postavi plastični mejnik z jeklenim sidrom, v ravni liniji do točke B, ki je kartirana v točki 138, kjer se v naravni postavi plastični mejnik z jeklenim sidrom in naprej v ravni liniji do točke C, ki je kartirana v točki 106, ki predstavlja tromejo med nepremičninami z ID znaki: parcela 1, parcela 2 in parcela 4, kjer se meja ne označi, elaborat za vpis sodno urejene meje v kataster nepremičnin naj se ustrezno popravi", podredno pa predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. Stroškov ne priglaša.

3.Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in se zavzemata za njeno zavrnitev. Priglašata stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom in 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev. Izpodbijani sklep vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, tako da kršitev drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Podana ni tudi kršitev določbe 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni nasprotja med izvedenskim mnenjem in vsebino listin, zapisnikov o izvedbi dokazov glede pravnomočno ugotovljene točke 3476, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

6.Dokazi, ki jih je predložil nasprotni udeleženec v pritožbi ne morejo spremeniti ugotovljenega dejanskega stanja in ne vplivajo na odločitev sodišča, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Prav tako pa so navedeni dokazi predloženi prepozno, po zadnjem naroku pred sodiščem prve stopnje, nasprotni udeleženec pa ni navedel, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel predložiti pravočasno (286. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

7.Pritožbeno sporno je, ali je sodišče prve stopnje s tem, ko začetek teka meje ni določilo v točki 3476, poseglo v pravnomočno upravno odločbo geodetske uprave o evidentiranju urejene meje št. 02112-334/2008-16 z dne 13. 10. 2008. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je v letu 2008 izvedla rekonstrukcija regionalne ceste Slovenj Gradec - Pungart (oznaka cesta RT 932/6924). Meritev z oznako IDPOS 6244 je bila izvedena v takrat veljavnem državnem koordinatnem sistemu z oznako D48/GK. V postopku ureditve meje se je ugotavljala le meja med rekonstruirano cesto in sosednjimi zemljišči, tromeja med spornima parcelama in državno cesto pa se ni ugotavljala, temveč so lastniki podpisovali le mejo v naravi z zamejičenim cestnim telesom in svojim zemljiščem. Da je temu dejansko tako, izhaja že iz same odločbe, kjer je izrecno navedeno, da se kot urejeni evidentirajo deli mej parcele 1399, k.o. X (ki predstavlja državno cesto), s sosednjimi parcelami 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in 17, k.o. X. Sporni nepremičnini sta imeli v tem času parcelni številki 18 in 19, k.o. X. Iz tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je šlo pri odmeri državne ceste za določitev le meje med navedenimi parcelami in državno cesto in ne med ostalimi nepremičninami.

8.Hkrati pa je izvedenec pojasnil, da je točka 3476 le delno urejena točka. Delno urejena točka pa pomeni točko, ki je določena v upravnem postopku, v kateri se neurejena meja stika z urejeno mejo. Kar pomeni preprosteje, da se je sporna točka določala le glede meje med državno cesto in spornima nepremičninama, ne pa tudi glede meje med spornima nepremičninama. Status delno urejena točka se namreč določi točki v primeru: ko je vsaj eden izmed prisotnih lastnikov sosednjih parcel izjavil samo, da se strinja s tem, da vlagateljeva parcela ne posega v njegovo zemljišče ali ko se vsaj eden izmed lastnikov (sosednjih) parcel ni udeležil postopka in zato nimamo njegove izjave, iz katere bi bilo razvidno, ali se je strinjal samo s tem, da urejena meja ne posega na njegovo zemljišče ali pa se je strinjal s položajem točke(v vseh smereh); za pravilno vabljene neprisotne lastnike domneva o strinjanju skladno z 8.odstavkom 59. člena Zakona o katastru nepremičnin (v nadaljevanju -ZKN) lahko velja samo v odnosu do vlagatelja in ne tudi v odnosu do sosednjih parcel, torej položaj točke vzdolžno po urejeni meji še ni določen. V obravnavanem primeru je bila določena delno urejena linijska točka. To je točka, ki v smeri vzdolžno po urejeni meji še nima določene točnosti in se bo posledično točka v morebitnem naknadno izvedenem postopku ureditve meje med sosednjima parcelama praviloma bolj ali manj "premaknila po liniji urejene meje".

9.Glede na obrazloženo točka 3476 v ničemer ne določa meje med spornima nepremičninama, temveč zgolj mejo z državno cesto. Tako ne gre za pravnomočno urejeno točko, v katero v obsegu določitve meje med spornima nepremičninama ne bi bilo mogoče poseči. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da sporna točka ni odločilna za določitev meje med spornima nepremičninama. Glede na navedeno se izkažejo za nerelevantne pritožbene navedbe v zvezi s točnostjo točke 3476 in napakami, ki bi naj bile ob tem narejene.

10.Sodišče prve stopnje je glede na izveden dokazni postopek pravilno ugotovilo, da je stanje sporne ograje nespremenjeno že od leta 1998 in da med pravnima prednikoma udeležencev ni bilo nobenih sporov. To je ugotovilo z zaslišanjem številnih prič, čemur pa pritožba niti ne nasprotuje. Priča A. A. je povedala, da je bila prisotna pri postavitvi ograje kot tudi pri pogovorih o nakupu zemljišča med pravdnima prednikoma udeležencev. Njeno izpovedbo je potrdila tudi priča B. B. Priča C. C. je v letu 1993 na osnovi vloge Č. Č. opravila geodetsko odmero sporne nepremičnine, pri kateri sta bila prisotna oba pravna prednika udeležencev. Pojasnila je, da so najprej ugotovili obstoječo mejo, nato pa v skladu z dogovorom domerili še 3 m pas vzdolž celotne dolžine meje do obstoječe ograje, ki še danes stoji na istem mestu, kot je bilo odmerjeno v letu 1993. Sodišče prve stopnje je zaslišalo tudi priči D. D. in E. E., ki pa se nista izkazali za verodostojni, kar je tudi ustrezno obrazložilo, pritožba pa taki obrazložitvi sodišča prve stopnje ne nasprotuje. Priči sta se namreč sklicevali na pripovedovanje pravnega prednika nasprotnega udeleženca in nista ničesar povedali iz lastnih zaznav.

11.Iz izvedenskega mnenja prav tako izhaja, da je meja med spornima parcelama skladna s potekom ograje, kot sta to pokazala predlagatelja, in da je ta meja dejansko katastrska meja. Strokovno mnenje izvedenca je jasno, popolno in razumljivo, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.

12.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pravna prednica predlagateljev s kupoprodajno pogodbo z dne 24. 8. 1994 (priloga A 15) postala lastnica med udeleženci spornega dela nepremičnine, ki v naravi predstavlja zemljišče do postavljene ograje, zaradi česar prostor razmejuje z lastninsko (močnejšo) pravico predlagateljev med obravnavanima spornima nepremičninama, kjer je meja že ves čas potekala in je jasno vidna.

13.Sodišče prve stopnje je pravilno določilo mejo med spornima nepremičninama tako, da poteka od točke A z oznako 5284 in je v naravi označena s plastičnim mejnikom z jeklenim sidrom in predstavlja tromejo med nepremičninami z ID znaki: parcela 1, parcela 2 in parcela 3, v ravni liniji do točke B, kjer se v naravi postavi plastični mejnik z jeklenim sidrom in naprej v ravni liniji do točke C, ki predstavlja tromejo med nepremičninami z ID znaki: parcela 1, parcela 2 in parcela 4, kjer se meja ne označi, vse kot je razvidno iz elaborata za vpis sodno urejene meje v kataster nepremičnin sodnega izvedenca A. A. z dne 6. 10. 2023, ki je priloga in sestavni del izpodbijanega sklepa.

14.Sodišče prve stopnje je ob tem ugotovilo, da je tako urejena meja skladna, glede na zadnjo mirno posest med udeleženci. Predlagatelja sta zatrjevala, da sta imela sporni mejni prostor v mirni posesti že od nakupa v letu 1993, ograjo pa so postavili v letu 1998. Nasprotni udeleženec je sicer priznaval, da je bila ograja postavljena okoli leta 2000, vendar je trdil, da se je ograja postavljala in podirala ter premikala v njegovo zemljišče, tako da je bila na sedanje mesto postavljena šele v letu 2018. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izpovedbam prej navedenih prič B. B., C. C. in A. A., ki so potrdile, da ograja stoji na istem mestu, kot je bila postavljena v letu 1998. To pa je razvidno tudi iz priloženih fotografij, ki kažejo enako razdaljo od vodnjaka v letu 2000 in danes (priloga A18). Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta predlagatelja uspela dokazati, da sta sporni mejni prostor od leta 2000 do 2020 uporabljala brez nasprotovanja nasprotnega udeleženca oziroma njegovega pravdnega prednika in ga imela v posesti.

15.Vsled navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.Odločitev o stroški postopka s pritožbo nasprotnega udeleženca je odpadla, ker jih ni priglasil. Predlagatelja krijeta sama svoje stroške odgovora na pritožbo, ker z njim nista v ničemer doprinesla k rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Izvajanje postopkov v skladu s ZKN, Suzana Jurič, OGU Novo mesto, mag. Marijana Vugrin, Digi data d.o.o, https://www.e-prostor.gov.si/fileadmin/Aktualno/Novice_aplikacije/ISK/Zaporedje_postopkov/_tocke_in_meje.pdf