Jedro

Za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND mora neko ravnanje ne samo predstavljati nasilje, ampak mora biti podano v takšni meri, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Zaščitniška intervencija države je skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg in intervencija pa mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka udeleženka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, da se nasprotni udeleženki izrečejo ukrepi iz 19., 19.a in 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila predlagateljica. Sodišče zmotno ugotavlja, da pri opisanih dogodkih ni prišlo do tako intenzivnega nasilja, ki bi upravičevalo izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Izpodbijani sklep se ne opredeli do vseh dokazov, med drugim do video in zvočnih posnetkov, iz katerih izhaja visoka stopnja kontinuiranega nasilja nasprotne udeleženke nad pritožnico, kjer pa zavzame stališče, je skop in pavšalen. Iz nobenega dokaza ne izhaja, da bi predlagateljica kakor koli žalila ali povzdigovala glas nad nasprotno udeleženko, medtem ko iz posnetkov in izpovedi prič izhaja, da to izvaja nasprotna udeleženka nad predlagateljico. V nobenem posnetku predlagateljica ni izrekla žaljivk, nasprotna udeleženka namenoma žali predlagateljico (prasica, naj se jebe, ni vredna živeti … ), kar sta povsem verodostojno povedali tudi priči A. A. in B. B. V sklepu je navedeno, da je od obeh slišati zmerljivke, ne pa tudi, katere je izrekla pritožnica in kje je povzdigovala glas.

Napačno je ugotovljeno, da nasprotna udeleženka ne onemogoča uporabo strojev ter da ni dokazano, da omejuje uporabo elektrike in jo celo izklapljala. To dokazujejo posnetki. Izklop elektrike je osebno zaznal tudi A. A. Stopnja nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljico se še povečuje ter spreminja oblike (risbe z grožnjo z nožem, psihično maltretiranje, fizično obračunavanje, kraja stvari … ). Predlagateljica ni želela biti v breme državi, zato ni želela zapustiti doma in delovnega mesta, ki ji zagotavlja eksistenco. Primernega stanovanja si zaradi visokih najemnin ni mogla privoščiti, kaj šele kupiti. Nasilje nasprotne udeleženke nad predlagateljico dosega takšno raven, da je poseg države potreben in nujen.

Glede dogodka z dne 15. 2. 2022 je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Predlagateljica je takoj po prihodu dežurne službe in policije pokazala, kaj ji je nasprotna udeleženka storila, vendar to ni nikjer zabeleženo. Glede na ostale dokaze je najmanj s stopnjo verjetnosti dokazano, da ji je poškodbe povzročila nasprotna udeleženka.

Priča C. C. je v svoji izjavi navedla, da je nasprotna udeleženka nasilna do predlagateljice, kar je tudi sama doživela ob dogodku z dne 15. 2. 2022. Zaradi nasilja je predlagateljica v stiski in ima zdravstvene težave. Njeno stisko je ugotovil tudi CSD. Če bi bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, bi bil izrek predlaganih ukrepov utemeljen. Izpodbijani sklep napačno ugotavlja, da iz posnetkov izhaja, da se nasprotna udeleženka slabo počuti, ker naj bi jo predlagateljica izzivala in jo naganjala v psihiatrično bolnišnico. Na posnetkih je prikazano psihično stanje nasprotne udeleženke, ko izvršuje nasilje. Zaradi tega so bili predlagani ukrepi v zvezi z njenim duševnim zdravjem in dokaz z izvedencem kliničnim psihologom. Iz mnenja izvedenca D. D. izhaja, da ima nasprotna udeleženka mešano strukturirano osebnost, katere posledica bi lahko bila nasilna ravnanja.

Nasilje predstavljajo tudi odvetniški pozivi predlagateljici, ki so dejansko namenjeni družbi E. d. o. o., v kateri je predlagateljica le zaposlena, vse z namenom, da se pri njej povzroča občutek podrejenosti, manjvrednosti in da se ji povzroča stres.

Tudi glede zalezovanja, opazovanja in nadzorovanja je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, saj iz fotografij izhaja, da nasprotna udeleženka gleda v notranjost kozmetičnega salona, fotografira vozila strank ...

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje ter glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

6. Sodišče prve stopnje je po opredelitvi pravnih podlag, pojma nasilja in ciljev ZPND pravilno ugotovilo, da mora za izrek predlaganih ukrepov po 19. in 21. členu ZPND neko ravnanje ne samo predstavljati nasilje, ampak mora biti podano v takšni meri, da utemeljuje poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Pravilno je poudarilo, da mora biti zaščitniška intervencija države skrbno omejena samo na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg in intervencija pa mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Ob navedenih izhodiščih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da 30 letna predlagateljica kljub finančni neodvisnosti, še vedno živi z nasprotno udeleženko (materjo) v skupnem gospodinjstvu in da je ukrep prepustitve stanovanja izredno invaziven poseg države v zasebnost posameznika, še posebej v obravnavanem primeru, ko ima nasprotna udeleženka lastninsko pravico nad stavbo, v kateri bivata s predlagateljico, slednja pa nima nobenih stvarnih pravic.

7. Na podlagi obširnega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obravnavano razmerje med materjo in hčerjo res neobičajno slabo, da udeleženki nimata kritičnega vpogleda v svoja ravnanja in da vsaka opravičuje svoja ravnanja na podlagi ravnanj druge, da pa ne gre za tako stopnjo ogroženosti predlagateljice, ki bi zahtevala izrek ukrepov po ZPND1. Pritožbeno sodišče se s tem strinja. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi ob popolni in pravilni ugotovitvi dejanskega stanja sodišče prve stopnje prišlo do drugačnega zaključka. Upoštevajoč dokazni standard v postopkih po ZPND je sodišče prve stopnje dejansko stanje glede posameznih dogodkov prepričljivo ugotovilo.

8. V zvezi z dogodkom z dne 15. 2. 2022, ko je po sporu udeleženk zaradi parkiranja strank kozmetičnega salona2 predlagateljice prišlo do njunega prerivanja, pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni dokazala, da je ob tem utrpela poškodbe na kolenu in roki, ker tega ni povedala policistom in dežurni zdravnici, ki so se odzvali na intervencijo oziroma (vsaj) naslednji dan ni šla k zdravniku. Pritožbene navedbe, da iz njenih navedb in drugih dokazov izhaja, da je do zatrjevanih poškodb res prišlo, so neprepričljive. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka (ki je zahtevala intervencijo) svoje poškodbe dežurni zdravnici pokazala, ni logično, da jih ne bi tudi predlagateljica.

9. Pritožnica je skušala tudi z izjavo priče C. C., to je stranke salona, ki je morala umakniti svoje vozilo, dokazati, da je nasprotna udeleženka do nje nasilna in žaljiva. Pri tem vztraja še v pritožbi, vendar neutemeljeno. Pravilna je ugotovitev sodišča, da je v izjavi razen opisa samega dogodka navedeno le to, kar je priči povedala predlagateljica, zato nima takšne dokazne vrednosti, kot pričakuje pritožnica.

10. Na katero izjavo o ogroženosti, ki naj bi jo izdal CSD, meri pritožnica, ni povsem jasno, vendar je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je zapis razgovora z dne 15. 4. 2022 le povzetek razgovora s predlagateljico. Tudi varnostni načrt (A 29) temelji le na enostranskih informacij. Glede na to, da je bila predlagateljici ponujena možnost odhoda v varno hišo, ki je ni izkoristila, te možnosti pa ni omenila niti svojemu partnerju, je utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da predlagateljica ne doživlja takšnega nasilja oziroma se ne počuti tako ogrožene, kot sama navaja.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi zvočnih posnetkov nadalje ugotovilo, da udeleženki med konflikti druga na drugo kričita in se žalita, da so zmerljivke dokaj enakovredno izrečene z obeh strani, da pa ne gre za tako intenzivno psihično nasilje, da bi lahko izreklo predlagani ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi oziroma ukrepov po 19. členu ZPND. Ni res, da sodišče prve stopnje ni navedlo, kje je povzdigovala glas, saj nasprotno izhaja iz 33. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, in sicer, da je predlagateljica povzdigovala glas nad nasprotno udeleženko, jo žalila in zmerjala, vse v prisotnosti B. B., kar izhaja iz prilog A 24 in A 33. Te ugotovitve pritožnica ne izpodbija, posameznih zmerljivk pa sodišču prve stopnje ni bilo treba povzemati.

12. Pritožba neutemeljeno nasprotuje tudi zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka predlagateljici ne omejuje uporabe elektrike ali jo celo izklaplja oziroma, da tega ni dokazala. Tudi po presoji pritožbenega sodišča gre za konflikt, ki izvira iz uporabe skupnega pomivalnega in pralnega stroja, ki ga morata rešiti udeleženki sami. Sporen izklop elektrike za nekaj ur, ki ga je sodišče prve stopnje štelo za nedokazanega, pa tudi v primeru, če je (bi) do tega enkratnega dogodka res prišlo, ne bi predstavljal takšnega nasilja, ki bi utemeljeval predlagane ukrepe.

13. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da dejanja, s katerimi predlagateljica utemeljuje zalezovanje, ne predstavljajo ravnanja, ki ga osmi odstavek 3. člena ZPND3 opredeljuje kot nasilje v obliki zalezovanja. Ugotovljeno je bilo, da nasprotna udeleženka predlagateljici ne sledi in da ni nič nenavadnega, če nasprotna udeleženka kot lastnica stavbe, v kateri je kozmetični salon, pogleda kdaj tudi vanj.

14. Predlagateljica kot nasilje doživlja tudi pozive za plačilo uporabnine za prostor, ki se uporablja kot kozmetični salon. Že sodišče prve stopnje je pritožnici pojasnilo, da poziv odvetniške pisarne za plačilo uporabnine za salon in za plačilo stroškov, povezanih z opravljanjem dejavnosti4, ne predstavlja ekonomskega nasilja.

15. Ker s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1).

16. V postopkih po ZPND sodišče odloča o stroških postopka po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Predlagateljica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k rešitvi zadeve, zato obe udeleženki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

1 Predlagano je bilo, da se nasprotni udeleženki naloži, da mora stanovanjsko hišo, kozmetični salon in garažo prepustiti v izključno rabo predlagateljici ter da se ji za 12 mesecev prepove: približevanje in vstop stanovanjski hiši, kozmetičnemu salonu, garaži, na razdalji manjši od 150 metrov; približevanje in zadrževanje krajem, kjer se predlagateljica običajno nahaja; navezovati stike s predlagateljico na kakršen koli način in vzpostaviti kakršen koli stik s predlagateljico. 2 Ena od strank kozmetičnega salona je parkirala svoje vozilo tako, da se nasprotna udeleženka ni mogla odpeljati s svojim vozilom. Po dogodku z dne 15. 2. 2022 so parkirišče uredili tako, da so označena tri parkirišča, ki so namenjena strankam salona. 3 Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve. 4 Ugotovljeno je bilo tudi, da se uporabnina in stroški sploh ne plačujejo zaradi spora o delitvi skupnega premoženja.