20. 3. 2004

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1703/2002 z dne 6. 11. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. "D" II D 53/2001 z dne 30. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V zapuščinskem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine in zakonite dediče, ki so bili poklicani k dedovanju, proglasilo dediče na podlagi zakonitega dedovanja ter odredilo, da zemljiška knjiga izvede vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zoper sklep sodišča prve stopnje je ustavna pritožnica (sicer dedinja do 1/2 zapustničinega premoženja) vložila pritožbo. Višje sodišče je njeni pritožbi delno ugodilo in prvostopenjski sklep glede parcel št. 64/5, 54/4, 64/1 in 54/5 k. o. V. V. razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sklep o dedovanju v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija navedeno sodno odločbo le v delu, ki se nanaša na ugotovitev in proglasitev dedičev po zapustnici. Izrecno izpodbija samo sklep Višjega sodišča, po vsebini pa tudi sklep sodišča prve stopnje. Tako Višjemu sodišču kot tudi sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe prvega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Zatrjuje, da je bilo dedovanje uvedeno že s pravnomočnim sklepom o dedovanju Občinskega sodišča II v Ljubljani št. O 313/78 z dne 17. 8. 1978, s katerim je bila za dedinjo celotne zapuščine na podlagi oporočnega dedovanja proglašena pritožnica. Meni, da bi morala biti tudi v tem zapuščinskem postopku, v katerem je predmet dedovanja premoženje, pridobljeno na podlagi postopka denacionalizacije, proglašena za edino dedinjo. Izpodbijana sodna odločba naj bi bila protizakonita in protiustavna.

Pritožnica zatrjuje kršitev 33. člena in drugega odstavka 67. člena Ustave.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Takšnih kršitev pritožnica ne izkaže.

Ker drugi odstavek 67. člena Ustave ne vsebuje kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, temveč zgolj določa, da zakon določa način in pogoje dedovanja, je Ustavno sodišče očitek o kršitve tega člena presojalo v okviru zatrjevane kršitve pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Pritožnica v ustavni pritožbi sodiščem očita zmotno uporabo prvega odstavka 78. člena ZDen. Vendar odločitev sodišč ne temelji na navedeni zakonski določbi, temveč na določbi 81. člena ZDen, po kateri se oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o

denacionalizaciji, upoštevajo glede v denacionalizaciji vrnjenega premoženja le, če je to v oporoki izrecno navedeno.

Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-96/92 z dne 9. 12. 1993 (Uradni list RS, št. 4/94 in OdlUS II, 118) pojasnilo, da gre pri presoji vsebine 81. člena ZDen za vprašanje primernosti zakonske ureditve in da zakonodajalec z dajanjem prednosti zakonitemu dedovanju v tej dejanski in pravni situaciji ni kršil pravice do zasebne lastnine in dedovanja.

Glede na navedeno pritožnici z izpodbijano sodno odločbo ni bila kršena pravica iz 33. člena Ustave.

Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, Ustavno sodišče ni moglo upoštevati pritožničine vloge (dopolnitve ustavne pritožbe), prejete dne 14. 6. 2004.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger