Jedro

Ker je postopek izbrisa dolžnika po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod enostavnejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo dolžnikov predlog, da bi zoper njega začelo stečajni postopek. Svojo odločitev je uteljevalo s tem, da je v teku postopek za izbris dolžnika iz sodnega registra.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je zoper sklep o začetku postopka za izbris, izdanem po uradni dolžnosti, vložil ugovor. Izpodbijani sklep zato še ni postal pravnomočen, dolžnika pa sodišče še ne more izbrisati iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje je po pritožnikovem mnenju v tej zadevi tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo upoštevati določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopnemu sodišču ni mogoče pritrditi v delu, v katerem ugotavlja, da dolžnik zaradi tega, ker ni uskladil svojih ustanovitvenih in drugih aktov z določili ZGD, ne izpolnjuje pogojev za subjekt, zoper katerega se po določilu 1. odst. 4. člena ZPPSL lahko izvede stečajni postopek. Niti določbe ZPPSL niti določbe ZGD za tak zaključek ne dajejo zadostne opore. Sklep prvostopnega sodišča, s katerim je zavrglo dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka, pa je kljub temu pravilen.

Po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod (Uradni list RS, št. 54/99) se (med drugim) tiste gospodarske družbe, ki se ne uskladijo z določbami ZGD v zakonsko določenem roku, izbrišejo iz sodnega registra brez likvidacije. Enaka (končna) posledica je določena tudi za družbe, zoper katere se začne in izpelje stečajni postopek. Stečajni dolžnik preneha z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register (2. odst. 171. člen ZPPSL). Dolžnik je v predlogu za začetek stečajnega postopka navedel, da nima nobenega premoženja (niti za plačilo predujma za stroške do začetka stečajnega postopka) in predlagal, da naj zato sodišče postopa po določbi 2. odst. 99. člena ZPPSL. Ta določa, da se stečajni postopek zaključi, če premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške postopka ali je neznatne vrednosti. Ker je postopek izbrisa dolžnika po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod enostavnejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. Ker pa je obstoj pravnega interesa procesna predpostavka za dopustnost sojenja v kakršnikoli zadevi, je prvostopno sodišče zato dolžnikov predlog pravilno zavrglo.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da ni videti niti pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka dolžnikovih družbenikov, ki so se, kot je razvidno iz predloga dolžnika, odločili za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik nima premoženja, ne bodo poplačani iz ostanka premoženja na podlagi njihovih poslovnih deležev (4. odst. 10. člena ZPPSL), odgovornost za dolžnikove obveznosti po določbi 6. odst. 580. člena ZGD pa tudi ni odvisna od tega, ali bo dolžnik izbrisan iz sodnega registra po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod ali pa bo prenehal po zaključenem stečajnem postopku.

Pritožbeno sodišče je po povedanem in po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopni sklep.