17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1843/2004 z dne 10. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je s tožbo zahtevala plačilo 876.527,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova razlik v plači med delovnima mestoma skakača in mojstra. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnice zoper takšno odločitev. Štelo je, da je pritožnica sicer res opravljala nekatere naloge, ki so spadale v delokrog mojstra oziroma so bile tem podobne, kar pa še ne pomeni, da je opravljala delo mojstra. Njen zahtevek za plačilo razlik v plači iz naslova dejanskega dela bi bil utemeljen le, če bi po odredbi nadrejenega opravljala izključno vse naloge drugega, zahtevnejšega delovnega mesta, česar pa ni delala.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da se z izpodbijano odločitvijo Višjega sodišča ne strinja. Trdi, da je opravljala vsa dela iz opisa del in nalog mojstra, opravljanje teh del pa ji je bilo naloženo na razgovoru pri gospodu B. Meni, da priči B. in C., ki jima je sledilo sodišča, nista govorili resnice. V ustavni pritožbi tudi navaja, da ni bilo ugodeno njenim predlogom za postavitev izvedenca in za zaslišanje prič Č. in D.

B.

3.Navedbe pritožnice, da se ne strinja z izpodbijano odločitvijo Višjega sodišča, da je opravljala vsa dela iz opisa del in nalog mojstra, opravljanje teh del pa ji je bilo naloženo na razgovoru pri gospodu B., in da priči B. in C. nista govorili resnice, po vsebini pomenijo očitek nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kot takšne same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkuša le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Omenjene navedbe pritožnice lahko Ustavno sodišče sicer obravnava kot smiseln očitek kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Za kršitev te ustavne pravice bi šlo namreč tudi v primeru, če bi bila izpodbijana odločitev očitno napačna. Vendar pa pritožnica ni izkazala, da bi bila v obravnavanem primeru podana takšna kršitev.

4.Z vidika 22. člena Ustave bi lahko bile relevantne tudi navedbe pritožnice o neupoštevanju njenih dokaznih predlogov. Omenjena ustavna pravica strankam sicer ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlagajo, predvideva pa obveznost sodišča, da zavrnitev posameznih dokaznih predlogov ustrezno obrazloži. Dokazni predlog za zaslišanje priče D. je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da pritožnica ni izkazala, kaj naj bi izpovedala ta priča oziroma da bi izpovedala drugače kot že zaslišane priče. Glede očitka pritožnice, da sodišče ni sledilo njenemu dokaznemu predlogu za zaslišanje priče Č., je mogoče ugotoviti, da iz izpodbijane sodbe izhaja, da je ta priča bila zaslišana, pritožnica pa ni izkazala, da to ne drži. Glede dokaznega predloga z izvedencem pa ni pritožnica izkazala niti, da je ta predlog dejansko podala sodišču. Zato o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz navedenih razlogov ni mogoče govoriti.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan