Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvene narave. Vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev ozroma sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je predhodno vprašanje, ki ima učinek samo v zadevi, v kateri je bilo predhodno vprašanje rešeno. To, da je bila odločba o statusu kmeta izdana po sprejemu ponudbe, v kateri je B. B. kot prizadeta stranka uveljavljal predkupno pravico, ni pravno odločilno dejstvo. Ključno za odločitev je, da je bila odločba o priznanju statusa kmeta pravnomočna v času odločanja prvostopenjskega organa.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
1.Prvostopenjski organ je odobril pravni posel za promet s kmetijskima zemljiščema parc. št. 506 in parc. št. 507, obe k.o. ..., med A. A. kot prodajalcem ter B. B. kot kupcem, ter hkrati zavrnil odobritev pravnega posla kupcema Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju SKZG) in tožnici (1. - 3. točka izreka). Nadalje je zavrnil zahtevo tožnice za povrnitev stroškov (4. točka izreka) ter odločil, da stroškov postopka ni bilo (5. točka izreka).
2.V obrazložitvi je navedel, da so ponudbo prodajalca za prodajo navedenih parcel za znesek 2.537,10 EUR, ki je bila objavljena na oglasni deski upravne enote 1. 10. 2018, sprejeli trije kupci, in sicer SKZG, B. B. in tožnica, ki so vsi vložili vlogo za odobritev pravnega posla.
3.Po izvedenem ugotovitvenem postopku je organ ugotovil, da ima uspeli kupec B. B., ki uveljavlja predkupno pravico kot drug kmet, izdano pravnomočno pozitivno odločbo o priznanju statusa kmeta fizične osebe, ki jo je izdala Upravna enota Kranj št. 330-699/2018-4 z dne 14. 12. 2018, in iz katere izhaja, da B. B. izpolnjuje pogoje za kmeta fizično osebo. Sprejem ponudbe s strani B. B. je upravna enota prejela 30. 10. 2018, odločba o priznanju statusa kmeta pa je bila izdana 14. 12. 2018. Na navedeno pravnomočno odločbo je organ v skladu s tretjim odstavkom 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vezan. Upravni organ je v postopku ugotovil, da je B. B. namestnik nosilca kmetijskega gospodarstva KMG-MID ... na naslovu ... Nosilec navedenega kmetijskega gospodarstva je C. C. V registru čebelnjakov sta ločeno zavedena kot lastnika čebeljih družin B. B., in sicer kot lastnik 113 čebeljih družin, ter C. C. kot lastnik 131 čebeljih družin. Skupaj ima torej kmetijsko gospodarstvo vpisanih 244 čebeljih družin.
4.Iz predloženega mnenja Javne svetovalne službe v čebelarstvu z dne 8. 11. 2018 (v nadaljevanju javne svetovalne službe), izhaja, da bi lahko prihodek iz naslova prodaje medu za čebelarsko kmetijo D. v letu 2017 znašal 42.734,00 EUR in dohodek iz naslova pridelave cvetnega prahu 46.970,00 EUR, kar skupaj znese 89.704,00 EUR. Navedeno mnenje javne svetovalne službe je dokazilo s katerim B. B. izkazuje povprečno pridelavo cvetnega prahu in medu glede na lastništvo čebeljih družin. B. B. je upravnemu organu predložil tudi lastno bilanco o prodanih količinah medu in cvetnega prahu v letu 2017, ki znaša 19.875,00 EUR. Gre za dejanski dohodek iz naslova čebelarstva oziroma dohodek pridobljen na podlagi 113 čebeljih družin, ki jih ima vpisanih v register čebelnjakov. Lastnik čebeljih družin C. C. ima v registru čebelnjakov zavedenih 131 čebeljih družin in njegov dohodek iz čebelarstva za leto 2017, po predloženi bilanci z dne 24. 5. 2019, znaša 16.334,00 EUR. Tako sta oba ločeno ustvarila dohodek iz čebelarstva na podlagi lastništva čebeljih družin. Tako hipotetičen izračun javne svetovalne službe z dne 8. 11. 2018 kot znesek iz predložene bilance v višini 19.875,00 EUR, presegata dohodek B. B. iz delovnega razmerja. Glede na izračun javne svetovalne službe in lastno vodeno evidenco dohodkov B. B. upravni organ ne dvomi v dejansko navedeni dohodek iz kmetijstva za leto 2017. Ob tem upravni organ še poudarja, da se kot pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju. Za leto 2017 znaša 2/3 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji 13.015,60 EUR, pri čemer gre za bruto dohodek in ne za prihodek od prodaje pridelkov oz. dobiček.
5.Upravni organ je v upravnem postopku ugotovil, da je B. B. namestnik nosilca kmetijskega gospodarstva, kateremu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost, saj dohodki iz kmetijstva presegajo višino dohodkov prejetih iz delovnega razmerja, kar pomeni, da mu kmetijska dejavnost čebelarstvo predstavlja poglavitni vir preživljanja. Imenovani tako izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta na podlagi 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ ter je drug kmet po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ ter ima glede na to prednostni vrstni red pred tožnico kot drugo kmetijsko organizacijo ter SKZG.
6.Organ druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnil ter izpostavil, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da B. B. izpolnjuje pogoje na podlagi 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Navedeni je namreč družinski član kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., katerega nosilec je C. C., ki glede na izkazan prihodek v letu 2017, in sicer 16.334,00 EUR, izpolnjuje pogoje iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. B. B. je družinski član C. C., ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost, za kmetijsko dejavnost pa je tudi ustrezno usposobljen. Kot neutemeljeno zavrača navedbo, da ZKZ ne pozna pojma namestnik kmetijskega gospodarstva. Namestnik kmetijskega gospodarstva je določen izmed članov kmetije. Člani kmetije so določeni v 5. členu Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKmet-1), sem pa se uvrščajo družinski člani, tj. tudi B. B. Tožnica niti ne more uspeti z navedbo, da čebelar ne potrebuje rodovitne zemlje. Prvostopni organ je pritožnici že podrobno pojasnil, da se čebelarstvo šteje za kmetijsko dejavnost, zato lahko tudi čebelar ob zgoraj navedenih pogojih izkazuje status kmeta. V prvostopni odločbi in zgoraj je podrobno obrazloženo, da B. B. pogoje za status kmeta izpolnjuje.
7.Tožnica v tožbi izpostavlja tožbene razloge, ki jih je podala že v pritožbi. Tako navaja, da je zmotna ugotovitev organa prve stopnje, ko se sklicuje pri odobritvi pravnega posla B. B. na njegov status namestnika nosilca kmetijskega gospodarstva in da naj bi na tej podlagi bil upravičen do statusa kmeta fizične osebe. ZKZ ne pozna pojma namestnik nosilca kmetijskega gospodarstva, zato je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita. Tožnica trdi, da se sodna praksa doslej ni opredelila do razmerja med lastninsko pravico in dolgoročnim zakupom v smislu, da naj bi glede tega obstajala kakršnakoli razlika, zato je šteti obe stvarno pravni razmerji enakovredno. Poudarja, da je bilo kršeno temeljno načelo ZKZ iz 1.a člena, ki opredeljuje cilje zakona (ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane). Meni, da bi tožnica morala tekom postopka pridobiti status prednostnega upravičenca iz 3. v zvezi s 2. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ, torej, da gre za zakupnika kmetijskega zemljišča, ki meji na zemljišče, ki je naprodaj.
8.Pripominja, da v konkretnem primeru ni izkazan niti najmanjši družbeni in ekonomsko proizvodni namen ZKZ glede kmetijske proizvodnje, če se odobri pravni posel za prodajo kmetijskega zemljišča osebi, ki je po sedežu kmetije od navedenega zemljišča oddaljena pribl. 230 km in le ta postane lastnik kmetijskega zemljišča s skupno površino 2.819 m2 oz. 28 arov in 19 m2. Tu ne gre za zaokroževanje kmetijskih zemljišč v večje komplekse, temveč za drobljenje kmetijskih zemljišč, s čimer je kršeno tudi drugo temeljno načelo ZKZ, in sicer trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo. Povsem nerazumno je torej, da se za potrebe čebelarstva odobri pravni posel za promet s kmetijskimi zemljišči čebelarju, ki za svoje potrebe v nobenem primeru ne potrebuje zelo kvalitetne rodovitne zemlje, še posebej pa čebelarstvo ni in ne more biti trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo, kar je cilj ZKZ iz 2. alineje 1.a člena.
9.Tožnica nadalje navaja, da takrat, ko je B. B. sprejel ponudbo prodajalca A. A., sploh še ni imel statusa kmeta. Odločba UE Kranj št. 330-699/2018 z dne 14. 12. 2018, s katero mu je bil ta status priznan, je bila izdana naknadno in za potrebe tega konkretnega upravnega postopka.
10.Tožeča stranka na podlagi vsega navedenega trdi, da je drugostopenjski organ napačno uporabil materialni predpis, primarno določbo 1.a člena ZKZ, prav tako pa tudi določbi 23. in 24. člena ZKZ, v posledici tega pa je prišlo tudi do nepopolne oz. napačne ugotovitve dejanskega stanja, saj je tožena stranka izdala odločbo in pritožbo tožeče stranke zavrnila v celoti kot neutemeljeno.
11.Nadalje je za tožnico sporno opravljanje kmetijske dejavnosti B. B. na kmetiji kot edine oz. glavne dejavnosti, na kakšni podlagi je organ prve stopnje izračunal dohodek B. B. od prodaje medu na 19.875,00 EUR oz. glede na očeta in sina in morebitno prodajo cvetnega prahu še na bistveno višjo vrednost. Organ se sklicuje na podatke javne svetovalne službe, na podlagi katerih bi naj v primeru povprečne pridelave in prodaje po priporočenih cenah znašal prihodek obeh D. iz naslova čebelarstva 89.704,00 EUR in bi torej hipotetično moral znašati prihodek B. B. 41.264,00 EUR. Glede na dejstvo, da je znašal njegov prihodek le 19.875,00 EUR, to znaša 48 % hipotetično pričakovanega. Od kod torej takšen podatek, za organ prve stopnje očitno ni sporno, moralo pa bi biti, saj gre za povsem hipotetične podatke in neverodostojne izračune.
12.Predlaga odpravo odločbe in vrnitev v ponovno odločanje oziroma podredno spremembo odločbe tako, da se zahtevi tožnice ugodi tako, da se odobri pravni posel za promet s kmetijskimi zemljišči parc. št. 506 in parc. št. 507 obe k.o. ..., po sklenjeni kupoprodajni pogodbi z dne 14. 11. 2018 med A. A. kot prodajalcem in tožnico kot kupcem.
13.Tožena stranka prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi upravnih odločb in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Opozarja, da je A. A. pridobil status kmeta na podlagi 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, ne pa na podlagi dejstva, da je namestnik kmetijskega gospodarstva KMG-MID ..., katerega nosilec je C. C.
14.Tožena stranka še ugotavlja, da se 2. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ na kmetijsko organizacijo ne nanaša, ampak na kmeta, ki je fizična oseba in zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se prodaja. Tožeča stranka zato ne more uspeti z navedbo, da je dolgoletna zakupnica sosednjih zemljišč in bi v primeru odobritve pravnega posla prišlo do zaokroževanja zemljišč.
15.Tožena stranka ponovno poudarja, da je sodišče že zavzelo stališče, da je odločba o statusu kmeta ugotovitvena in učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša in ne šele od njene izdaje (sodba I U 1519/2020). V prvostopni odločbi in odločbi tožene stranke je podrobno obrazloženo, kateri dohodek je bil upoštevan B. B. Višina tega dohodka pa tudi ni v nasprotju z mnenjem javne svetovalne službe o povprečni pridelavi cvetnega prahu in medu, zato sta prvostopni organ in tožena stranka štela prihodek v znesku 19.875,00 EUR, ki ga je z lastno bilanco o prodanih količinah medu in cvetnega prahu v letu 2017, za dokazan.
O sojenju po sodnici posameznici
16.Senat tukajšnjega sodišča je s sklepom II U 515/2019 z dne 8. 11. 2022 v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločil, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno vprašanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Sklep je bil vročen obema strankama skupaj z vabilom za glavno obravnavo.
17.Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo 6. 1. 2023, na katero je pristopil le pooblaščenec tožnice, ki je v zadevi vztrajal pri podanih navedbah.
18.Sodišče je prebralo vse listine, ki sta jih stranki izročili (priloge A1 do A4), prav tako tudi upravni spis. Predlog, da zasliši zakonitega zastopnika tožnice je zavrnilo, saj je bilo njegovo zaslišanje predlagano v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava, kar pa je pravno vprašanje.
19.Tožba ni utemeljena.
20.Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način določen z ZKZ, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKZ). Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (prvi odstavek 21. člena ZKZ). Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZKZ).
21.Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: (1) solastnik, (2) kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, (3) zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, (4) drug kmet, (5) kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in (6) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo (prvi odstavek 23. člena ZKZ). Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan z ZKZ, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota (četrti odstavek 23. člena ZKZ).
22.Po ZKZ je kmet lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, ki to zemljišče obdeluje sam ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljen in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ). Pri tem se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti (drugi odstavek 111. člena ZKZ).
23.Med strankami ni sporno, da je prodajalec podal ponudbo za prodajo dveh kmetijskih zemljišč parc. št. 506 in 507, obe k.o. ..., za znesek 2.537,10 EUR, da je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote 1. 10. 2018 in da so ponudbo pravočasno sprejeli tožnica, SKZG ter B. B.
24.Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je B. B. na sprejemu ponudbe označil, da uveljavlja predkupno pravico kot drug kmet, SKZG kot SKZG, tožnica pa kot kmetijska organizacija.
25.Navedbe, da ima sklenjeno dolgoročno zakupno pogodbo s SKZG na obsežnem kompleksu kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na zemljišča parc. št. 506 in 507 k.o. ..., ni podala ob sprejemu ponudbe, saj kot že omenjeno, je označila, da uveljavlja predkupno pravico kot kmetijska organizacija. Navaja namreč, da ima v zakupu kmetijska zemljišča parc. št. 208, 207/2 in 206, vse k.o. ..., levo in desno od teh zemljišč oz. levo proti severozahodu in desno proti jugovzhodu pa ta kompleks obsega še približno 50 parcel. Dodaja, da med kmetijskim zemljiščem 506 k.o. ..., in navedenimi kmetijskimi zemljišči v zakupu poteka poljska cesta, kar pa glede na uveljavljeno upravno in sodno prakso nima učinka glede statusa mejnega zemljišča in tudi v takšnem primeru gre za mejna zemljišča.
26.Kot je ugotovil že upravni organ, pa tožnica z navedbo, da je zakupnica kmetijskih zemljišč, ki meji na zemljišče, ki je naprodaj, ne more uspeti. V skladu z 2. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ je predkupni upravičenec kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Navedena točka se nanaša na kmeta, ki je fizična oseba in z zemljiščem, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Navedena točka se ne nanaša na kmetijsko organizacijo. Kmet mora s svojim lastniškim zemljiščem mejiti na zemljišče, ki se prodaja, samo zakup ne zadostuje navedenemu pogoju.
27.Ugotoviti je, da je B. B. sprejel ponudbo 30. 10. 2018, medtem ko je bila odločba UE Kranj, ki mu je podelila status kmeta, izdana dne 14. 12. 2018. Iz navedene odločbe izhaja, da ima B. B. v registru čebelnjakov vpisanih 113 čebeljih družin. Iz mnenja javne svetovalne službe z dne 8. 11. 2018 je razvidna povprečna pridelava cvetnega prahu in medu glede na lastništvo čebeljih družin. B. B. je prvostopnemu organu predložil tudi lastno bilanco o prodanih količinah medu in cvetnega prahu v letu 2017, ki znaša 19.875,00 EUR, kar presega 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji v istem obdobju. B. B. je ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, saj ima certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki ga je izdala Čebelarska zveza Slovenije 30. 6. 2015.
28.Tožničine navedbe oporekajo B. B. status kmeta, ki ga ta ni imel v času sprejema ponudbe, ampak ga je pridobil šele naknadno. B. B. je ponudbo sprejel 30. 10. 2018, ko torej statusa kmeta še ni imel. Vlogo, s katero je zaprosil za odobritev pravnega posla v tem konkretnem primeru, je podal dne 21. 11. 2018, odločba UE Kranj o pridobitvi statusa kmeta pa je bila izdana šele 14. 12. 2018.
29.Drži, da mora kupec izpolnjevati pogoje za uveljavljanje predkupne pravice po 23. členu ZKZ v času sprejema ponudbe. S tem vprašanjem so se sodišča že večkrat ubadala. Tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije naglasilo, da so lahko predkupni upravičenci le tiste osebe, za katere so podane predpostavke za priznanje predkupne pravice v roku za sprejem ponudbe.
30.B. B. je v izjavi o sprejemu ponudbe zapisal, da uveljavlja predkupno pravico kot drug kmet. Dokaz za to trditev pa je bila poznejša odločba UE Kranj z dne 14. 12. 2018. Ni dvoma, da je bila omenjena odločba izdana po sprejemu ponudbe s strani B. B. Bistveno v zadevi pa je, ali je bil B. B. kmet ob njenem sprejemu. Z drugimi besedami, relevantna je pravna narava te odločbe.
31.Naslovno sodišče je že večkrat razložilo, da je odločba o priznanju statusa kmeta ugotovitvenega oziroma deklarativnega značaja. S tem soglaša tudi pravna teorija. Ugotovitvena (deklarativna) odločba namreč ugotavlja določeno pravno razmerje, pravico ali obveznost, ki že obstaja po zakonu samem. Kot taka (praviloma) učinkuje od nastanka pravno pomembnih dejstev (ex tunc). Njen retroaktivni učinek izhaja iz narave stvari; gre za ugotovitev pravnega razmerja, ki je nastalo pred njeno izdajo. Še drugače, posameznik je kmet, ima status kmeta, po samem zakonu; odločba vsebuje le ugotovitev o tem. V pričujoči zadevi je upravna enota preverila ali je B. B. izpolnil pogoje za status kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ za leto 2017. Sicer pa tožnica nikoli ni trdila, da zakonske predpostavke za kmeta pri B. B. niso bile podane ob sprejemu ponudbe; vztrajala je le, da je bila odločba o tem izdana kasneje. To pa po povedanem ni pravno odločilno dejstvo.
32.Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo (šesti odstavek 24. člena ZKZ).
33.Vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev oziroma sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je torej predhodno vprašanje. Glede tega prvi odstavek 147. člena ZUP določa, da če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča, ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz ZUP organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Če organ obravnava predhodno vprašanje, ima njegova rešitev pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (drugi odstavek 147. člena ZUP). Če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim aktom, je organ na ta posamični akt vezan (tretji odstavek 147. člena ZUP).
34.V obravnavani zadevi je B. B. predložil aktualno novo pravnomočno odločbo o priznanju statusa kmeta, izdano 14. 12. 2018. Ključno za odločitev je, da je bila pravnomočna v času odločanja prvostopnega organa.
35.Ker je v konkretni zadevi o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, kot je bilo v predmetni zadevi v trenutku odločanja prvostopnega organa, pa je organ na ta posamični akt vezan (tretji odstavek 147. člena ZUP). Na to ga veže institut pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS, in eventualne nepravilnosti v predmetni odločbi na njen obstoj in veljavnost ne vplivajo. Za odpravo oziroma razveljavitev z napako obremenjenih upravnih aktov so na voljo z ZUP-om določena redna in izredna pravna sredstva, ni pa mogoče ob nestrinjanju z izdano odločbo ravnati, kot da ta ne bi bila izdana.
36.Tožnica je še podala trditve o tem, da je B. B. čebelar in sicer izpolnjuje formalne pogoje za odobritev spornega pravnega posla brez kakršnihkoli resnih ekonomskih razlogov, s čimer so kršena temeljna načela ZKZ, posebej 1.a člen. V zvezi s tem je ugotoviti, da so temeljna načela sicer vodila za uporabo zakona, dejstvo pa je, da je pri tem potrebno upoštevati tudi ostale zakonske določbe, posebej 17. člen ZKZ, ki jasno določa, da promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način, določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače. Glede na navedeno tako ni mogoče spregledati, da je B. B. kot čebelar tudi drug kmet, ki ima glede na določbo 4. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ prednostni vrstni red pred tožnico, ki ima predkupno pravico po 5. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, torej prednostni vrstni red za B. B., kar je prvenstveno potrebno upoštevati.
37.Navedbe tožnice o majhnosti pridobljenih zemljišč in oddaljenosti 230 km niso pravne pomembne. Te okoliščine niso kriteriji za predkupno pravico po 23. členu ZKZ.
38.Sodišče je glede na povedano tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločitve pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).
39.Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).
40.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.
------------------------------- 1 Sodba X Ips 97/2016 z dne 24. 5. 2018, 17. točka. Vrhovno sodišče je nato zaključilo, da mora potencialni kupec pogoje za predkupno pravico izpolnjevati tudi v trenutku sklenitve pravnega posla in najpozneje do poteka roka za sprejem ponudbe (18. do 21. točka te obrazložitve). Primerjaj še sodbo X Ips 737/2008 z dne 24. 11. 2010, 10. točka. 2 Primerjaj sodbe I U 1340/2016 z dne 11. 7. 2017, 10. točka in tam naštete sodne odločbe; I U 478/2017 z dne 19. 4. 2018, 12. točka; I U 639/2014 z dne 9. 12. 2014, osmi odstavek; I U 812/2015 z dne 5. 7. 2016, 11. točka; I U 650/2012 z dne 27. 8. 2013, 9. točka. 3 dr. Erik Kerševan in dr. Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2017, stran 310.
Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 23, 24 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 147, 147/1, 147/3
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.