Jedro

Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku (praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati, kar pa za listine, na katere se sklicuje tožena stranka v predlogu za obnovo, ne velja.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa potrdita.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 16.1.2012 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločalo o predlogu tožene stranke za obnovo postopka, vloženem 29.4.2009 in ga s sklepom z dne 19.9.2011 zavrglo kot nedovoljenega. Kot prepoznega je zavrglo s sklepom z dne 9.4.2013 tudi dne 13.6.2012 vložen kasnejši predlog za obnovo postopka.

2. Toženca se zoper oba sklepa pritožujeta. V pritožbi proti prvemu sklepu navajata, da je tožeča stranka po svojih pooblaščencih ponaredila listino na način, da je bianco menice izpolnila v nasprotju z voljo in navodili tožene stranke, zato je kljub zavrženju njune kazenske ovadbe predlog za obnovo postopka utemeljen po 6. točki 394. člena ZPP, saj je treba gledati namen in dogovor, ki sta ga pravdni stranki dogovorili ob izdaji bianco menic in meničnih izjav. Obveščata sodišče, da sta v drugem postopku pridobila listine, iz katerih izhaja, da je upnica pokrivala obveznosti v nasprotju s sklenjenim dogovorom in s tem napačno prikazovala stanje glavnice, pogodbenih obresti in zamudnih obresti. V pritožbi proti drugemu sklepu kot bistveno navajata, da sta predlagala dopolnitev predloga za obnovo postopka prepočasno, ker gre za nova dejstva in dokaze, ki jih brez svoje krivde nista mogla navajati v prvotnem predlogu za obnovo postopka. Na podlagi novega dokaza je prva toženka angažirala sodnega izvedenca, ki je izdelal izvedensko mnenje, s katerim dokazujejo, da je družba L. d.o.o., ki je bila porok po posojilni pogodbi, celotni znesek posojila poplačala 23.9.2005. Po posojilni pogodbi z dne 14.9.2000 drugi toženec nima pasivne legitimacije, niti kot lastnik podjetja, niti kot fizična oseba. Toženi stranki se ni potrebno sklicevati na 4. točko 394. člena ZPP, saj na to po uradni dolžnosti pazi sodišče na podlagi 80. člena ZPP. V takem primeru po zadnjem odstavku 396. člena ZPP velja, da se obnova postopka lahko predlaga tudi v primeru, če preteče pet let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna. Pritožba v nadaljevanju navaja razloge, zaradi katerih je bila odločitev prvostopenjskega sodišča napačna tako na pravni kot dejanski podlagi.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe proti sklepu z dne 19.9.2011:

4. Pritožnika sta v prvem predlogu za obnovo postopka, vloženem 29.4.2009, uveljavljala obnovitvena razloga iz 6. in 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, s trditvijo, da se pravnomočna sodba opira na ponarejeno listino ter da sta izvedela za nova dejstva in dokaze, na podlagi katerih bi bila zanju lahko izdana ugodnejša odločba. V zvezi s prvim obnovitvenim razlogom je sodišče prve stopnje pritožnikoma v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da ne zadostuje le njuno sklicevanje na domnevno ponarejeno listino (bianco menico in menično izjavo) ter vloženo kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo tožeče stranke, ampak bi morala dokazati kaznivo dejanje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča (4. točka 396. člena ZPP). Tega pogoja pritožnika nista izpolnila, še več v pritožbi sama ugotavljata, da je pristojno tožilstvo njuno kazensko ovadbo zavrglo.

5. Pravilno je tudi stališče sklepa, da ni podan drugi obnovitveni razlog, torej obstoj novih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi bila lahko za pritožnika izdana ugodnejša odločba, če bi bili dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP). Pritožnika se namreč sklicujeta tako v predlogu, kot v pritožbi, na listine, ki v času izdaje prvostopenjske sodbe še niso obstajale (listine z dne 5.5.2008 – priloga B 144, listine z dne 29.9.2010 – priloga B174). Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku (praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati, kar pa za listine, na katere se sklicuje tožena stranka v predlogu za obnovo, ne velja.

Glede pritožbe proti sklepu z dne 9.4.2013:

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.4.2013 odločalo o drugem predlogu tožene stranke za obnovo postopka, ki ga je vložila ponovno sklicujoč se na obnovitvena razloga iz 6. in 10. točke 394. člena ZPP. Predlog je vložila 13.6.2012, torej po preteku petih let od dneva, ko je postala sodba sodišča prve stopnje P 248/2004 z dne 11.7.2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 6306/2005 z dne 4.10.2006, pravnomočna. Zaradi zamude objektivnega roka se obnova postopka zato ne more več predlagati (drugi odstavek 396. člena ZPP). Pritožba se neutemeljeno sklicuje na pravočasnost vložitve predloga, češ da gre zgolj za dopolnitev prvega predloga za obnovo postopka, kar seveda ni razumno, ker je o prvem predlogu sodišče prve stopnje pred tem že odločalo. Pritožba seveda nima prav tudi, ko se sklicuje na pravočasno vložitev predloga za obnovo postopka ne glede na objektivni rok zaradi uveljavljanja obnovitvenega razloga iz 4. točke 394. člena ZPP. Tožena stranka namreč tega obnovitvenega razloga ni niti uveljavljala, niti ta ne bi bil podan zgolj s sklicevanjem na pomanjkanje pasivne legitimacije drugega toženca.

7. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo obe pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo oba sklepa sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

8. Dopolnitev pritožbe z dne 16.1.2012 je prepozna, saj je vložena po preteku pritožbenega roka zanjo in se zato zavrže na podlagi drugega odstavka 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP.