Jedro

V sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela.

Za odločitev v obravnavani zadevi sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek, prekinjen z dnem 28. 6. 2024, nadaljuje.

2.Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje predmetni postopek prekinilo na podlagi 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP je določeno, da se (pravdni) postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Sodišče je prekinilo postopek z dnem 28. 6. 2024, ko je bil na spletni strani AJPES objavljen oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Sklep o prekinitvi postopka opr. št. VL 48354/2024 pa je bil vročen stečajnemu upravitelju dolžnika.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje, saj je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. Cst 128/2025 z dne 28. 5. 2025 razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in zadevo vrnilo navedenemu sodišču v nov postopek. Po mnenju dolžnika je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določbe pravdnega postopka in prekinilo postopek, pri čemer ni upoštevalo 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki v 1. točki tretjega odstavka jasno določa, da se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka, če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V konkretni zadevi je ključno, da je bil v času izdaje sklepa o prekinitvi zoper dolžnika v teku stečajni postopek, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 000/2024 in upnik do takrat ni pridobil ločitvene pravice. Sklep o izvršbi namreč ni bil poslan v izvrševanje, oprava izvršbe se sploh še ni začela, zato pridobitev ločitvene pravice niti ni bila mogoča. Gre za tipičen primer, ko bi bilo treba izvršilni postopek na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ustaviti in ne le prekiniti. Prvostopenjsko sodišče se v sklepu o prekinitvi sklicuje na VSL sklep II Ip 1285/2020 in zaključuje, da je treba, vse dokler sklep o izvršbi v kondemnatornem (dajatvenem) delu ne postane pravnomočen, o pravnih posledicah začetka insolvenčnega postopka odločati na podlagi določb ZPP, s čimer pa se dolžnik ne strinja.

4.Prvostopenjsko sodišče se pri svoji odločitvi naslanja na dualno pravno naravo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kjer sodišče hkrati izda plačilni nalog v smislu 431. člena ZPP in tudi dovoli izvršbo (tretji odstavek 44. člena ZIZ). Pri tem prvostopenjsko sodišče v ospredje postavlja pravno naravo dajatvenega (kondemnatornega) dela in zanemarja pravno naravo dovolilnega (izvršilnega) dela izvršbe. Na podlagi zgoraj navedenega je dolžnik mnenja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče postopek izvršbe (vsaj) ustaviti v izvršilnem delu na podlagi določbe 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, v preostalem delu pa bi se izvršba lahko potencialno prekinila (Damjan Orož, Uporaba ZFPPIPP v informatiziranih izvršilnih postopkih, Pravosodni bilten št. 1/2013, str. 8). Čeprav dolžnik meni, da bi moral biti izvršilni postopek ustavljen v celoti, saj ZFPPIPP jasno predpisuje ustavitev izvršilnega postopka v primeru, če upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, kar pa je upnik v konkretnem primeru ni. Če bi obveljalo stališče prvostopenjskega sodišča, da je mogoče izvršilne postopke, v katerih izdan sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, zgolj prekiniti, bi lahko prišlo tudi do kršitve načela koncentracije postopka. Slednje določa, da lahko upniki svoje zahtevke za izpolnitev obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku in v skladu s pravili stečajnega postopka. Do izvrševanja sklepa o izvršbi na podlagi načela koncentracije niti ne bi moglo priti, saj je moral upnik svojo terjatev prijaviti v stečajni postopek, kjer bi nato po izvedenem stečajnem postopku lahko prišlo do (delne) izpolnitve obveznosti. Na tej podlagi pa bi se moral tudi sam postopek izvršbe ustaviti. Glede na zgoraj navedeno dolžnik meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča glede prekinitve postopka napačna in v nasprotju z 132. členom ZFPPIPP, ki jasno določa, da je treba izvršilni postopek, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku in upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, ustaviti z začetkom stečajnega postopka. Dolžnik izpostavlja, da je sodišče napačno uporabilo 205. člen ZPP, ki ga v primeru začetka stečajnega postopka izključuje 132. člen ZFPPIPP kot specialna ureditev, zato je bil sklep o prekinitvi nezakonit, posledično pa je nezakonit tudi izpodbijani sklep.

5.3. Upnik v odgovoru na pritožbo vztraja pri svojem zahtevku.

6.4. Pritožba ni utemeljena.

7.5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.6. V obravnavani zadevi gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je dne 16. 5. 2024 izdalo sklep o izvršbi. Dne 28. 6. 2024 se je nato nad dolžnikom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 000/2024 začel stečajni postopek in sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 8. 2024 ugotovilo prekinitev postopka (po samem zakonu) z dnem 28. 6. 2024. Oprlo se je na določilo prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in upoštevalo, da je izvršba na podlagi verodostojne listine kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga po ZPP in dovolitve izvršbe (prim. tretji odstavek 44. člena ZIZ), pri čemer sklep o izvršbi v času začetka stečajnega postopka še ni postal pravnomočen.

9.7. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje prekinjeni postopek nadaljevalo, ker je ugotovilo, da je odpadel razlog za prekinitev (tretji odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot je pojasnilo, je namreč Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 128/2025 z dne 28. 5. 2025 sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

10.8. Dolžnik samega dejstva, da je bil sklep o začetku stečajnega dolžnika nad njim z dne 28. 6. 2024 s sklepom pritožbenega sodišča z dne 27. 8. 2025 razveljavljen, ne prereka, oziroma navedeni sklep višjega sodišča tudi sam prilaga k pritožbi. Izpodbijani odločitvi pa dolžnik nasprotuje z argumentom, da ni bilo podlage za predhodno prekinitev postopka, temveč bi moralo sodišče prve stopnje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ker upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pridobil ločitvene pravice. Posledično je po dolžnikovem mnenju nezakonit tudi izpodbijani sklep.

11.9. Višje sodišče ugotavlja, da v sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ1 , kot je štelo sodišče prve stopnje, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela2 . Na slednje stališče se sklicuje tudi pritožba, vendar po presoji višjega sodišča neutemeljeno.

12.10. Za odločitev v obravnavani zadevi namreč sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.

13.11. Pritožbeno utemeljevanje, da je izpodbijani sklep nezakonit, češ da je sodišče prve stopnje predhodno predmetni postopek napačno prekinilo namesto ustavilo, tako v tej fazi postopka ni utemeljeno. Bistveno je, da sedaj niti razloga za prekinitev niti za ustavitev postopka ni več. Pravno zmotno pa je tako pritožbeno stališče, da naj bi bilo odločilno, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek že ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ustaviti in ne le prekiniti.

14.12. Po povedanem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.13. Glede na neuspeh s pritožbo dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Na primer VSL sklep II Ip 298/2012 z dne 23. 5. 2012.

2Prim. Orož D., Uporaba ZFPPIPP v informatiziranih izvršilnih postopkih, Pravosodni bilten št. 1/2013, str. 113 in naslednje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 44, 44/3 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 132, 132/3, 132/3-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.