14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Republika Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 28. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1124/02 z dne 23. 6. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi pritožbe zoper ugotovitev Upravne enote Maribor, da se C. C. C. po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – ZDRS), ni štel za jugoslovanskega državljana. Vrhovno sodišče je tej odločitvi pritrdilo glede na ugotovitev upravnih organov, da je C. C. C. (pritožnikov oče) v Mariboru prebival kot tujec, saj je bil češki državljan. Pritrdilo je stališču, da po paragrafu 3 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS z dne 21. 9. 1928 tuji državljani niso mogli imeti domovinstva v nobeni jugoslovanski občini, in stališču, po katerem oseba, ki na dan 6. 4. 1941 ni imela domovinske pravice v eni izmed bivših jugoslovanskih občin, ni bila državljan Kraljevine Jugoslavije in zato ni mogla dobiti jugoslovanskega državljanstva na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in nasl. – v nadaljevanju ZDrž/45).

Pritožnik v ustavni pritožbi trdi, da je izpodbijana sodna odločba brez obrazložitve in ji očita kršitev 14., 15., 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da njegov prednik ni bil nemški državljan, da ni bil niti nemške narodnosti, da je bil rojen na Češkem, da je postal jugoslovanski državljan z izjavo za Kraljevino Jugoslavijo in da je bil sovražnik Nemcev in Avstrijcev in zato tudi preganjan. Vrhovnemu sodišču očita, da je "negiralo" listine, ki naj bi navedene trditve dokazovale in da jih ni ocenilo. Trdilo naj bi celo, da je dejstvo, da je bil upravičenec češki državljan, enako, kot da bi bil nemški.

B.

Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

Očitek pritožnika, da je izpodbijana sodba brez obrazložitve, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave), pa je očitno neutemeljen. Ne gre namreč za to, da Vrhovno sodišče svoje odločitve ne bi obrazložilo, temveč za to, da se pritožnik z odločitvijo in s stališči, na katerih ta odločitev temelji, ne strinja. Pritožnikov očitek, da Vrhovno sodišče trdi, da je dejstvo češkega ali nemškega državljanstva enako, ne drži. V obrazložitvi izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča take trditve ni. Prav tako ne drži pritožnikova trditev, da Vrhovno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe "pravi, da prvostopno sodišče niti ne zatrjuje, da bi bil upravičenec nemški državljan oziroma nemške narodnosti". Vrhovno sodišče je le povzelo navedbo iz sodbe Upravnega sodišča, s katero je to sodišče na tožbeni ugovor, da pritožnikov oče ni bil nemški državljan oziroma, da ni bil nemške narodnosti, "pripomnilo", da tožena stranka (tj. Ministrstvo za notranje zadeve) tega ne zatrjuje.

Glede na to, da izpodbijana odločitev ne temelji na uporabi določb ZDrž/45, ki so urejale državljanstvo oseb nemške narodnosti, je neutemeljen tudi pritožnikov očitek, da sodišče neupravičeno ni upoštevalo listin, iz katerih naj bi izhajala lojalnost "do naroda in borbe za osvoboditev". Trditev, da je pritožnikov oče postal državljan Kraljevine Jugoslavije z izjavo, pa je že Upravno sodišče zavrnilo s pojasnilom, da za takšno trditev v spisih ni dokaza. Zgolj dejstvo, da odločitev sodišča ni takšna, s kakršno bi se pritožnik strinjal, pa ne zadošča za utemeljitev zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan