Jedro

Ker je tožnica predlog za obnovo postopka vložila sama in tudi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno, kot nedovoljen zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je predlog za obnovo postopka vložila 25. 1. 2019. V vlogi je navedla, da je zaprosila za Bpp. Ker je bilo potrebno predlog za obnovo postopka vložiti v določenem roku, postopek dodelitve Bpp pa je bil še v reševanju, tožnica meni, da bi bilo potrebno upoštevati navedeno dejstvo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Tožnica je dne 25. 1. 2019 vložila predlog za obnovo postopka končanega s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 337/2018 z dne 29. 11. 2018. V vlogi je navedla, da vlaga predlog preko svojega pooblaščenca, za katerega je zaprosila v okviru brezplačne pravne pomoči (Bpp).

6. ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, torej tudi, ko gre za predlog za obnovo postopka, opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 7. V prvem odstavku 91. člena ZPP pa je nadalje določeno, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona.

8. Ker je tožnica predlog za obnovo postopka vložila sama in tudi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno, kot nedovoljen zavrglo.

9. Glede pritožbenih navedb, da je zaprosila za Bpp, pa pritožbeno sodišče po vpogledu v sklep Bpp 45/2019 z dne 4. 2. 2019, ki se nahaja v dokumentaciji spisa ugotavlja, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložila tožnica 28. 1. 2019, zavržena. Tožnici torej ni bil dodeljen odvetnik, kar pomeni, da so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.