Jedro

Tožena stranka je revidentkino vlogo za novo odmero predčasne pokojnine pravilno zavrgla, saj je bilo o pravici že pravnomočno odločeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca z dne 18. 8. 2008 in 29. 9. 2008, s katerima je bila dokončno zavržena tožničina zahteva za odmero predčasne pokojnine v višjem znesku. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se tožnici odmeri višja predčasna pokojnina. Ugotovilo je, da je bila tožnici pravnomočno priznana in odmerjena invalidska pokojnina z odločbo tožene stranke z dne 19. 12. 1997, glede katere tožnica ni uspela v socialnem sporu z zahtevo po upoštevanju višje pokojninske osnove (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 554/2006 z dne 8. 3. 2007). Tožena stranka je 12. 9. 2000 izdala odločbo, s katero je bila tožnici priznana predčasna pokojnina brez zmanjšanja zaradi starosti. Te odločbe tožnica ni izpodbijala s pritožbo v upravnem postopku. Zahteva za višjo odmero predčasne pokojnine z dne 24. 7. 2008 je bila pravilno zavržena v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji), ker je bilo o odmeri pokojnine že pravnomočno odločeno.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. Zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da bi izvedba dokaza z izvedencem pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja o naravi spornega prejemka.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožena stranka je vlogo revidentke z dne 24. 7. 2008 obravnavala kot zahtevo za novo višjo odmero predčasne pokojnine, ki ji je bila pravnomočno odmerjena z odločbo tožene stranke z dne 19. 12. 1997. Kot takšno jo je po presoji revizijskega sodišča tožena stranka pravilno zavrgla v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je bilo o odmeri predčasne pokojnine že pravnomočno odločeno s preverjanjem zakonitosti odločbe v socialnem sporu (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 554/2006 z dne 8. 3. 2007). Iz spisa tudi izhaja, da je bilo pravnomočno odločeno tudi o predčasni pokojnini brez zmanjšanja zaradi starosti z odločbo tožene stranke z dne 12. 9. 2000, saj se revidentka zoper njo ni pritožila. Tega ne more spremeniti revizijsko zatrjevanje, da se naj bi njeno zahtevo z dne 24. 7. 2008 štelo kot neke vrste pritožbo (1) zoper to odločbo, ker so roki za vložitev pritožbe (235. člen ZUP) in tudi za izredna pravna sredstva že davno potekli (npr. 263. člen ZUP).

8. Nestrinjanje s postopanjem sodišča in tožene stranke v drugi pravnomočno zaključeni zadevi (Ps 2607/2004 in Psp 554/2006), ki ni predmet revizijskega preizkusa izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje, ne more biti stvar ponovne presoje zaradi učinkov pravnomočnosti. Glede na te učinke bi lahko revidentka izpodbijala pravnomočno odločbo le v okviru zakonskih možnosti, ki jih ponujajo izredna pravna sredstva.

9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Zahteva je bila sicer naslovljena kot „Ponovna pritožba na odločbo o pokojnini z dne 26. 5. 1997“ – gre torej za zahtevo za odmero pokojnine in ne za tožbo, kot sodbi sodišč nekorektno citira revidentka.