Pridobivanje podatkov iz evidence registriranih vozil

Datum

04.08.2026

Številka

07121-1/2026/768

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti pridobivanja osebnih podatkov iz evidence registriranih vozil v primerih neplačila parkirnine na parkiriščih pred trgovskimi centri.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

ZMV-1 jasno določa, kateri organi imajo pri svojem delu pravico brezplačnega dostopa do podatkov iz evidence.

Četrti odstavek 39. člena ZVOP-2 določa, da ne glede na določbe prejšnjih odstavkov istega člena upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov presojati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP splošno pojasnjuje, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca (v konkretnem primeru trgovskega centra), ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. IP se je že v več mnenjih opredelil, da gre parkirišče trgovskega centra šteti kot javno površino v smislu določb Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25, 14/26). IP je prav tako že večkrat podal mnenje, da v praksi kot pravna podlaga, na kateri bi lahko temeljila uporaba sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic na javnih površinah, lahko najpogosteje pride v poštev pravna podlaga iz točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, niso pa povsem izključene tudi druge pravne podlage iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. točka (b)). IP ob tem ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti konkretnega sistema oziroma tega, ali je izbrana pravna podlaga in način delovanja sistema v konkretnem primeru v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

Glede pridobivanja podatkov iz evidence registriranih vozil IP pojasnjuje, da je ta evidenca urejena v Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17, 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljevanju: ZMV-1). V skladu z določbo 62. člena ZMV-1 jo v elektronski obliki vodi ministrstvo, pristojno za promet, v njej pa se osebni podatki (kot tudi v ostalih evidencah, določenih v 62. členu) zbirajo, vodijo in obdelujejo zaradi izvajanja nalog iz tega zakona. V tretjem odstavku 63. člena je nadalje določeno, katere podatke evidenca vsebuje. Dostop do podatkov iz te in drugih evidenc iz 62. člena ZMV-1 je urejen v 64. členu ZMV-1, kjer je določeno, kateri organi imajo pri svojem delu pravico brezplačnega dostopa do podatkov iz evidence, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Ti organi so: ministrstvo, pristojno za promet, Javna agencija RS za varnost prometa, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, registracijske organizacije (upravne enote in strokovne organizacije, ki opravljajo tehnične preglede ali identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil in jih za registracijo pooblasti Javna agencija RS za varnost prometa), občinska redarstva in državni organi, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije.

ZMV-1 torej jasno določa kateri organi imajo pri svojem delu pravico brezplačnega dostopa do podatkov iz evidence registriranih vozil, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog, ter da se jim zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije. Upravljavci parkirišč oziroma trgovski centri tako po mnenju IP primarno vsekakor ne spadajo v krog upravičencev dostopov do podatkov. IP ob tem pritrjuje tudi vašim navedbam, da vsekakor obstajajo drugačne rešitve za preprečitev neplačila parkirnine (eno od njih ste tudi navedli v vašem zaprosilu za mnenje – spuščene zapornice na parkirišču).

IP pa ob tem opozarja tudi na določbe 39. člena ZVOP-2. Ta v prvem odstavku splošno določa, da osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom tega zakona, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo. Četrti odstavek istega člena pa nato določa, da ne glede na določbe prejšnjih odstavkov istega člena upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice. Upravljavec evidence registriranih vozil torej lahko posreduje v tem odstavku točno (taksativno) določen nabor osebnih podatkov upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja. Prosilec mora tako izkazati, zakaj (za uveljavljanje katerih pravic) potrebuje zahtevane osebne podatke in pred katerimi organi javnega sektorja bo uveljavljal svoje pravice.

Določen je tudi način posredovanja osebnih podatkov, in sicer se posredujejo na način, ki je določen za izdajo potrdila. Četrti odstavek 39. člena ZVOP‑2 je tako ena izmed posebnih zakonskih podlag za dostop do določenih osebnih podatkov, za katere se je izkazalo, da imajo pomen za uporabnike, ki nastopajo v raznih uradnih postopkih, tega dostopa pa ni možno realizirati brez zahteve, s katero uporabniki izkažejo zakoniti interes. S poznavanjem podatka o registrski oznaki vozila bi tako lahko izvajalec sistema avtomatske prepoznave registrskih tablic na podlagi te določbe ZVOP-2, ob predpostavki obstoja zakonitega interesa, iz evidence registriranih vozil pridobil podatke o lastniku ali uporabniku vozila. Presoja zakonitega interesa je seveda znova na upravljavcu osebnih podatkov (v konkretnem primeru pristojnem ministrstvu kot upravljavcu evidence registriranih vozil).

V zvezi z izvršbo IP pojasnjuje, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ) v šestem odstavku 4. člena določa, da je upravljavec dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, posredovati določene podatke iz evidenc, ki se nanašajo na dolžnika. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po ZIZ predlagati izvršbo. Iz drugega odstavka 17. člena ZIZ izhaja, da so izvršilni naslovi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis in druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

IP v zvezi z dodatnimi navedbami v vašem zaprosilu za mnenje dodaja še, da je ugotavljanje dejstva, ali je vozilo v času parkiranja dejansko uporabljal voznik ali drug uporabnik, stvar drugih uradnih postopkov.

IP ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru pristojno ministrstvo kot upravljavec evidence registriranih vozil), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. IP namreč skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka