Jedro

Prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju na podlagi enajstega odstavka 92. člena ZObr za delavca ne pomeni hkrati obveznosti upokojitve. Pomeni le, da mu ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, z upoštevanjem dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na obrambnem področju preneha. Njegovi volji pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo (razveljavitev) odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku z dne 13. 5. 2014, za vrnitev nazaj na delo in za izplačilo zapadlih zneskov plač od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe. Ugotovilo je, da je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi enajstega odstavka 92. člena ZObr, pri čemer je bila pravilno, v povezavi z desetim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 ter 204. členom ZPIZ-2 upoštevana tudi dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo s pravno presojo sodišča prve stopnje ter pojasnilo, da niti določba 413. člena ZPIZ-2 niti določba enajstega odstavka 92. člena ZObr nista protiustavni in ju je sodišče dolžno upoštevati. Ker je tožnik 8. 8. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr imela pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da sodišče pri ugotavljanju, ali izpolnjuje pogoje za upokojitev, ne bi smelo upoštevati dodane dobe, saj je poklicno zavarovanje zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, na podlagi katerih zavarovanci, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene z ZPIZ-2. Katero od teh pravic bo izrabil, je odvisno od zavarovanca. A. d.d. podatkov o obdobju vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v imenu zavarovanca brez pooblastila ne bi smela sporočiti zavodu, ki je na podlagi teh podatkov določil datum izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Mimo tožnikove volje je prišlo do tega, da je zavod pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi ZPIZ-2 upošteval dodatno dobo, zaradi česar je tožnik prikrajšan pri odstotku odmere pokojnine, saj se dodana doba ne šteje za odmero, uveljavitev dodane dobe pri ugotavljanju pogojev za starostno upokojitev pa je v izključni domeni zavarovanca. Meni, da brez izražene volje delavca ni mogoče izvajati enajstega odstavka 92. člena ZObr. Predlaga spremembo sodbe sodišča druge in posledično sodbe sodišča prve stopnje tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Presoja sodišča druge stopnje, da je določba enajstega odstavka 92. člena ZObr zakonita podlaga za prenehanje veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna. Po tej določbi vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja.

7. Zmotno je tožnikovo stališče, da bi tožena stranka dodano delovno dobo lahko upoštevala le, če bi s tem soglašal. Zakon takega soglasja ne predvideva, ampak povsem jasno in za vse vojaške osebe enako določa pogoje, pod katerimi jim delovno razmerje preneha. Sodišče druge stopnje tudi pravilno poudarja, da gre za posebno ureditev, ki je utemeljena na specifičnosti vojaške službe. Ravno zaradi te specifike je za vojaške osebe predvidena vključitev v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja. Revizijsko vztrajanje, da je prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi nezakonito zato, ker bo tožnik zaradi izpodbijane odločbe prikrajšan pri višini starostne pokojnine, saj ob upokojitvi polne odmere ni mogel doseči, ni utemeljeno. Izpodbijana odločba je imela za posledico le prenehanje delovnega razmerja, ne pa tudi upokojitve. Prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju na podlagi enajstega odstavka 92. člena ZObr za delavca ne pomeni hkrati obveznosti upokojitve. Pomeni le, da mu ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, z upoštevanjem dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na obrambnem področju preneha (1). Njegovi volji pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil (2).

8. Ob navedenem in ob tem, da revizija ne nasprotuje presoji o izpolnitvi pogojev iz enajstega odstavka 92. člena ZObr, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Podobna ureditev je sprejeta npr. v 246. členu Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF, Ur. l. RS št. 40/2012 in naslednji).

Op. št. (2): Prim. odločbo US RS U-I-72/14 z dne 17. 9. 2015.