Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obtoženčev zagovornik je v svoji pritožbi in v izvajanjih na javni seji in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje žalil okrožnega državnega tožilca z navedbo, da je skril ključne dokaze, ki bi utegnili obtoženca razbremeniti; sodnega izvedenca psihologa, da je hote prezrl vse informacije, ki opozarjajo tudi na druge možnosti in da sam (pritožnik) kot laik ocenjuje, da so nekatere ugotovitve izvedenca odraz možnega narcisizma tega izvedenca; glede sodnega izvedenca psihiatra, da podaja zavajajoče informacije, kvalificirano zlorablja preiskuse, da nima najmanjšega pojma, do kje sega normala, oziroma se začenja patologija, da je njegovo opisovanje obtoženčeve pisave na nivoju šarlatanstva, da narcisistično ignorira sodobne metode, da zlorablja teste, da je njegovo sklepanje diletantsko; glede sodnega izvedenca sodne medicine, da je malomarno izdelal svoje mnenje in da je njegova šlamparija neizmerna; in glede sodišča, da pomeni kazenski postopek pravosodno farso. Za naštete izraze, sicer iztrgane iz obširnih pritožbenih izvajanj zagovornika, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da gre za žaljive vrednostne ocene, ki izražajo prezir in zaničevanje do procesnih udeležencev in sodstva in ki nimajo nič skupnega s svobodo izražanja, kot je opredeljena v 39. členu Ustave RS. Menilo je tudi, da gre tudi v subjektivnem pogledu za naklepne žalitve, kar je za kvalificiranega pritožitelja - kaznovanega odvetnika nesprejemljivo in nedopustno ter nevredno poklica, ki ga odvetnik opravlja. V skladu s pooblastilom iz I. odstavka 78. člena KZ mu je zato izreklo denarno kazen v višini
400.000,00 SIT ter o kaznovanju obvestilo Odvetniško zbornico Slovenije.
Na podlagi I. odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se odvetnik dr. P. Č. kaznuje z denarno kaznijo 400.000,00 (štiristotisoč) SIT.
To kazen je dolžan plačati v roku enega meseca, da ne bo izvršbe.
O kaznovanju se obvesti Odvetniška zbornica Republike Slovenije.
Odvetnik dr. P. Č. je kot zagovornik obtoženca dne 22.6.2004 vložil pritožbo, dne 5.7.2004 pa tudi njeno dopolnitev zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 49/2003, s katero je bil obtoženi
I. P. spoznan za krivega storitve treh kvalificiranih oblik umora po
1. točki II. odstavka 127. člena KZ v zvezi s I. odstavkom istega člena ter mu je bila izrečena enotna kazen 30 let zapora.
V pritožbi in njeni dopolnitvi, v pisnem odgovoru obrambe in med svojimi nastopi na pritožbeni seji ter na glavni obravnavi pred sodiščem druge stopnje, je odvetnik med drugim navedel: Glede okrožnega državnega tožilca: "... je mogoče sklepati, da je nekdo - zavedajoč se razbremenilnega pomena te dokumentacije za obtoženca - to dokumentacijo skril ..." "... je državnemu tožilcu dopuščeno, da skrije ključne dokaze, ki bi utegnili obtoženca razbremeniti ..." Glede sodnega izvedenca doc.dr. J. R., spec.klin. psih.: "... je hote prezrl vse informacije, ki opozarjajo tudi na drugačno možnost ..." "... po drugi strani pa to kot laik ocenjujem kot odraz možnega narcisizma samega izvedenca ..." Glede sodnega izvedenca mag. V. F. R., dr.med.: "... z vidika forenzične etike, ki zavezuje izvedenca, pa tak način dela pomeni zavestno kršenje etike, podajanje zavajajočih informacij brez vsake znanstveno utemeljene vrednosti ..." "... razvidno iz kvalificirane (zlo)rabe preiskusov, ki jih izvedenec ..."
"... saj ne more imeti najmanjšega pojma, do kje sega normala, oziroma se začenja patologija ..." "... navajanje oziroma opisovanje analize pisave je na nivoju šarlatanstva ..." "... tega vsega psihiater, ali ne ve, ali pa narcisistično ignorira ..."
"... v tem primeru gre za tipično zlorabo testa, najverjetneje piratsko verzijo. Glede na to, da gre za zlorabo testa v procesu, ki poteka na sodišču - pravosodni instituciji, pa je skoraj groteskno ..."
"... povsem diletantsko pa sklepanje ..." "... Izvedenec ni pokazal niti trohe prisotnosti znanstvenega dvoma, ampak je vse sile usmeril v obrambo lastne nezmotljivosti, kar je za izvedenca izjemno neprimerno, za "sprejemnika" izvedenske veščine pa nevarno ..." Glede sodnega izvedenca prof.dr. J. B., predstojnika Inštituta za sodno medicino: "... in ko me malomarnost takih izvedencev pri izdelavi mnenj, ki imajo za posledico 30 let zapora upravičeno vznemiri ..." "... Da je šlamparija tega izvedenca neizmerna ..." Glede sodišča: "... opisane pravosodne farse pa seveda še ni konec ..." Zakon o kazenskem postopku v svojem 15. členu nalaga sodišču, da si mora prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. V 78. členu pa ureja disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev, ki med potekom kazenskega postopka v vlogi ali ustno žalijo sodišče ali drugega procesnega udeleženca. Kaznovanje po tem členu je obvezno, saj je v kazenskem postopku sodišče dolžno varovati osebno dostojanstvo drugih procesnih udeležencev, pa tudi svojo avtoriteto.
Kot izhaja iz zbranega gradiva v spisu, je med postopkom pred sodiščem druge stopnje zagovornik - odvetnik dr. P. Č. med izvajanjem obrambe svojega klienta ocenjeval tudi delo in ugotovitve sodišča in drugih procesnih udeležencev. Izrazi in način, ki jih je pri tem uporabil, predstavljajo po prepričanju sodišča druge stopnje žaljive vrednostne ocene, ki izražajo prezir in zaničevanje do procesnih udeležencev in sodstva in ki nimajo nič skupnega s svobodo izražanja, kot je opredeljena v 39. členu Ustave Republike Slovenije.
Ob tem ni mogoče prezreti, da se je odvetnik podobnih žaljivih diskvalifikacij procesnih udeležencev poslužil v isti kazenski zadevi že v postopku pred sodiščem prve stopnje, katero je zato moralo reagirati na enak način kot sodišče druge stopnje v obravnavanem primeru. Zato navedeni način, kako se je odvetnik kot zagovornik obtoženca v svojih vlogah in nastopih pred tem sodiščem izražal o procesnih udeležencih in sodišču samem, nedvomno kaže, da gre tudi v subjektivnem pogledu za naklepne žalitve, kar je za kvalificiranega pritožitelja - kaznovanega odvetnika nesprejemljivo in nedopustno ter nevredno poklica, ki ga odvetnik opravlja.
Ob povedanem je zato sodišče druge stopnje izreklo odvetniku denarno kazen, katere višino je določilo glede na obseg in težo žalitev in glede na dolgoletni staž odvetnika v pravosodju, upoštevalo pa je tudi, da je podobne žalitve izrekel tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje. V skladu z napotkom iz I. odstavka 78. člena ZKP je upoštevalo tudi v tej določbi določen razpon višine izrečene kazni in v zvezi s tem podatke o zadnji uradno objavljeni povprečni mesečni neto plači v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo (Ur. l. RS, št. 6/2005).
Ker je sodišče druge stopnje ocenilo, da bi morala zaradi opisanega ravnanja odvetnika ukrepati tudi stanovska organizacija, katere član je odvetnik, je sklenilo o disciplinskem kaznovanju odvetnika obvestiti Odvetniško zbornico Republike Slovenije.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 3 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je potrebno vložiti pri tem sodišču pisno ali ustno na zapisnik ter bo pravočasna, če bo oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, o pritožbi pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.