5. 7. 2001

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Kranju, na seji dne 5. julija 2001

o d l o č i l o :

1.

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 985 v izmeri 4 900 m2, parc. št. 556 v izmeri 3 266 m2, parc. št. 1783 v izmeri 5 031 m2, parc. št. 986 v izmeri 4 160 m2, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 98 k.o. Ž., in parc. št. 1138 v izmeri 9 500 m2, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 171 k.o. Z., je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

2.

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 985 v izmeri 685 m2, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 98 k.o. Ž., in parc. št. 1138 v izmeri 1 412 m2, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 171 k.o. Z., je pristojna Upravna enota Kranj.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Okrajno sodišče v svoji zahtevi navaja, da mu je Občina Kranj z dopisom z dne 9. 12. 1993 odstopila zahtevo za denacionalizacijo, ki jo je za v izreku navedene nepremičnine vložil sedaj pokojni B. B. Tako pokojni predlagatelj kot njegov pravni naslednik sin A. A. ter oba nasprotna udeleženca v postopku menijo, da je za odločanje o navedeni zahtevi za denacionalizacijo pristojen upravni organ. Tako meni tudi Okrajno sodišče v Kranju, ker sta bila podlaga za preknjižbo nepremičnin v zemljiški knjigi odločba o arondaciji Arondacijske komisije Občinske skupščine Kranj, št. 462-29/63-4 z dne 30. 11. 1963 in sklep št. 462-29/63-4 z dne 30. 11. 1963. Poleg tega naj bi bile z navedenima odločbama prenešene večje površine nepremičnin parc. št. 985 k.o. Ž. in parc. št. 1138 k.o. Z., kot so navedene v kupoprodajni pogodbi med prejšnjim lastnikom in Kmetijsko zadrugo V. z dne 21. 10. 1963. Za dele zemljišč, ki niso bili predmet kupoprodajne pogodbe, naj bi sodišče zagotovo ne bilo pristojno. Po mnenju Okrajnega sodišča pa bi bilo nesmiselno za dele zemljišč, ki presegajo površine, navedene v pogodbi, voditi upravni postopek, za površine, ki so navedene v pogodbi, pa postopek po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Sodišče je prepričano, da prenos zemljišč ni imel pogodbenega značaja tudi zato, ker so katastrske podatke o površini in vrsti rabe zemljišča parc. št. 985 k.o. Ž. usklajevali z upravno odločbo in ne z aneksom h kupoprodajni pogodbi.

B.

ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja 29. točka 3. člena ali 5. člen ZDen.

Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju TZIKZ), že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej res zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel.

Taka je tudi obravnavana zadeva glede nepremičnin, ki so bile predmet tako kupoprodajne pogodbe z dne 21. 10. 1963 kot tudi odločbe o arondaciji št. 462-29/63-4 z dne 30. 11. 1963. V obravnavani zadevi je šlo za pogodbeni prenos nepremičnin, ki so navedene v kupoprodajni pogodbi. Zato je glede teh nepremičnin kasneje izdana odločba o arondaciji fiktivna, služila pa naj bi le izvršitvi pogodbe o zemljiškoknjižnem vpisu. Iz arondacijske odločbe namreč ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. Na poziv Ustavnega sodišča za predložitev arondacijskega spisa pa je Upravna enota Kranj sporočila, da arhivskih dokumentov o arondacijskem postopku, v katerem sta bila izdana navedena arondacijska odločba in sklep, ni ne v arhivu bivše Skupščine občine Kranj in sedanje Upravne enote Kranj ne v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota za Gorenjsko, Kranj.

Arondacijska odločba z dne 30. 11. 1963 tako ni mogla biti posledica arondacijskega postopka, ki bi bil izveden po določbah TZIKZ, temveč je bil podlaga za njeno izdajo poprej sklenjen veljavni pravni posel.

6.

Po navedenem je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe z dne 21. 10. 1963 in ki so navedene v 1. točki izreka te odločbe, pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

7.

Za odločanje o denacionalizaciji delov nepremičnin, ki niso bili predmet kupoprodajne pogodbe, pa sodišče ne more biti pristojno, kot to pravilno ugotavlja Okrajno sodišče v Kranju.

Zato je za odločanje o utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo v tem delu (2. točka izreka) pristojna Upravna enota Kranj.

Določitev površin, o denacionalizaciji katerih je pristojna odločati Upravna enota Kranj, temelji na opredelitvi zahteve za denacionalizacijo, kot jo je podal predlagatelj v dopolnitvi vloge z dne 21. 1. 1998.

8.

V zvezi z argumentom Okrajnega sodišča, da bi bilo nesmisleno voditi upravni in sodni postopek, pa Ustavno sodišče pripominja, da gre v obravnavani zadevi za določitev stvarne pristojnosti, kot jo je opredelil ZDen. Ta pa ni predvidel določanja pristojnosti za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo tako, da bi bilo mogoče stvarno pristojnost prilagajati konkretnim primerom.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen