Jedro

Kot meliorirane površine, za katere je treba prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije, prvostopenjski upravni organ, je zavezancu A.A., za leto 2014 odmerila nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v skupnem znesku 409,63 EUR, določila rok in način plačila odmerjenega zneska. Odločitev je utemeljila z določbo 94. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ter ugotovitvijo, da tožnikova zemljišča, ki ležijo v k.o. …, parc. št. 365, 367/1, 485, 487, 488, 857, 888/1, 888/2, 946/1, 947, 958, 1029, 1031, 1053, 1054, 1056, 1057 in 1058, v površini 163852 m2, ležijo na melioracijskem območju, šifra 36422 HMS Cankova - Korovci.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil in odločil, da se nadomestilo odmerja na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje pristojni organ in da nadzor nad melioracijskim sistemom ni v pristojnosti davčnega organa. Skladno z določbo 95. člena ZKZ višino obveznosti na hektar določi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKZ izdal Odredbo o določitvi višine nadomestila na hektar za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v letu 2015 (v nadaljevanju Odredba).

3. Tožnik v tožbi navaja, da določene parcele za katere so bili odmerjeni stroški ne ležijo na melioracijskem področju, kar dokazuje s priloženimi listinami. Ne pritožuje se za plačilo stroškov za tista zemljišča, ki so vključena v združen projekt melioracije in komasacije. Pojasnjuje, da mu prvi dve leti stroški za vzdrževanje melioracijskih objektov za sporne parcele niso bili odmerjeni. Sklicuje se na podatek Upravne enote Murska Sobota, da se bodo vse površinske vode odvodnjavale preko drenažne mreže v melioracijske jarke in Kučnico, na njegovih zemljiščih parc. št. 485, 487, 488, 365 in 367/1 k.o. … pa ni nobene drenažne mreže in melioracijskih jarkov. Pojasnjuje tudi, da za vse komasirane in pred tem meliorirane parcele kmetije dobijo gnojila, apno, semena, bila je posajena celo koruza, na njegovih spornih parcelah pa ni bil pridobljen noben izmed navedenih dodatkov. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču je predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvah obeh odločb podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

7. Po končani melioraciji prevzame osuševalne sisteme in velike namakalne sisteme do terciarnega omrežja, razen vodotokov in vodno gospodarskih objektov, v upravljanje investitor ali druga pravna oseba. Te objekte in naprave je treba redno vzdrževati in zagotoviti njihovo nemoteno delovanje (prvi odstavek 91. člena ZKZ). Prvi odstavek 94. člena ZKZ določa, da sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov do terciarnega omrežja zagotavljajo lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površinami melioriranih zemljišč. Stroški za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov se odmerijo, če presegajo 3,00 EUR (tretji odstavek 94. člena ZKZ). Program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov iz prvega odstavka 91. člena tega zakona ter finančni načrt pripravi upravljavec melioracijskega sistema, višino obveznosti na hektar pa določi minister, pristojen za kmetijstvo (prvi odstavek 95. člena ZKZ). Na podlagi predpisa iz prvega odstavka 95. člena in podatkov o parcelah, ki so v posameznem melioracijskem območju in jih pristojna upravna enota posreduje pristojni geodetski upravi, ta pa v skupno bazo zemljiškega katastra, izda pristojni urad Davčne uprave RS odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov za posameznega lastnika kmetijskih zemljišč. Glede postopka za odmero, pobiranje in izterjavo sredstev po tem členu se uporabljajo predpisi, ki urejajo postopek odmere, pobiranja in izterjave obveznosti s kmetijstva, glede zamudnih obresti pa zakon, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti (drugi odstavek 95. člena ZKZ). Sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov se plačujejo v proračun Republike Slovenije (tretji odstavek 95. člena ZKZ).

8. Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila ter določila Odredbe pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljena. Finančna uprava RS mora v postopku odmere ugotoviti in upoštevati dejstva, ki so navedena v upravnih odločbah, torej območje melioracije po sprejetem aktu, velikost parcele in strošek na določeno površino, in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila.

9. Iz določb ZKZ izhaja, da se kot meliorirane površine, za katere je treba prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja. V obravnavani zadevi je tožnik v pritožbi navedel, da se zemljišča s parc. št. 485, 487 in 488 k.o. … ne nahajajo znotraj melioracijskega območja. Tožena stranka je v pritožbenem postopku te podatke preverila pri Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je po vpogledu v podatke Katastra melioracijskih sistemov in naprav in katastra komasacijskih območij (KatMeSiNa) ugotovilo, da se v pritožbi navedena zemljišča parc. št. 485, 487 in 488 k.o. … nahajajo znotraj osuševalnega sistema HMS Cankova-Korovci.

10. Sodišče tožniku pojasnjuje, da je evidenca KatMeSiNa vzpostavljena na podlagi določbe 158. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ki v prvem odstavku določa, da je evidenca melioracijskih sistemov in naprav (v nadaljnjem besedilu: evidenca melioracij) temeljna in enotna evidenca o melioracijah kmetijskih zemljišč, ki vsebuje grafični in pisni del. Grafični del vsebuje zlasti podatke o melioracijskem območju in parcelah, vključenih v melioracijskem območju ter melioracijski infrastrukturi in objektih (drugi odstavek) ter v pisnem delu katastra melioracij zlasti podatke o melioracijskem območju, parcelah, izdanih upravnih aktih; projektno dokumentacijo; stanju melioracijskih sistemov; podatkov iz 140. člena tega zakona o melioracijskih skupnostih in članih melioracijskih skupnosti ter delovanju in vzdrževanju melioracijskih sistemov in naprav. V skladu s četrtim odstavkom 158. člena ZKme-1 je bil sprejet Pravilnik o evidenci melioracijskih sistemov in naprav (v nadaljevanju Pravilnik), le ta pa v določbi 5. člena določa tudi, da se v tej evidenci uporabljajo podatki iz drugih evidenc (digitalni ortofoto načrt-DOF; zemljiški kataster; register prostorskih enot; grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva-GERK in digitalna topografska karta b merilu 1:50.000-DKT-50). Ker je torej evidenca na kateri utemelji ugotovitev, da sporna zemljišča ležijo znotraj osuševalnega sistem HMS Cankova-Korovci, uradna evidenca, je po presoji sodišča tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla na tako pridobljene podatke.

11. Kot nedopustno tožbeno novoto, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, pa sodišče zavrača tožbeno navedbo, da znotraj osuševalnega sistem ne ležijo niti parcele št. 365 in 367/ k.o. …. Tožnik tega ugovora namreč ni uveljavljal ne v postopku pred izdajo prvostopenjske odločbe, ne v pritožbi, zato gre za tožbeni ugovor, katerega utemeljenosti sodišče ne sme presojati. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da za sporna zemljišča tožnik ni dobil ne gnojil, apna ali semen, ker gre za ugovore, ki se nanašajo na samo izvedbo melioracije in so v postopku odmre stroškov neupoštevni.

12. Glede na navedeno je sodišče, na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijani odločbi, presodilo, da so vsi tožbeni ugovori neutemeljeni. Po oceni sodišča namreč z dokazi, ki jih tožnik predlaga v tožbi, ni mogoče spremeniti podatkov vpisanih v katastre in tudi ne drugih dejstev, na katerih v skladu s predpisi temelji izpodbijana odločba, zato je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno.