Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaključek sodišča prve stopnje, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov nezakonita že iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni podala zakonitega pisnega opozorila, je materialnopravno zmoten. Sodišče presoja le, ali je delavec kršil navodila zdravnika, torej ali se delavec v času bolniškega staleža drži navodil, ki jih dobi s strani lečečega zdravnika in na samo kršitev ne vpliva, če morebiti lečeči zdravnik naknadno oceni, da ravnanje pacienta ni vplivalo na bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja.
Tožnik, ki je bil v bolniškem staležu zaradi zloma kosti v nožnem palcu, je od lečečega zdravnika dobil jasna navodila in jih je tudi razumel. Iz navodila zdravnika ne izhaja, da se lahko tožnik v času bolniškega staleža udeleži zabave in opravlja pridobitno dejavnost (vrtenje glasbe na zabavi). Tožnik bi se lahko udeležil zabave (obletnice mature) v kolikor bi predhodno imel izrecno soglasje lečečega zdravnika. Tožnik pa je dobil navodila, da naj palec razgibava in previdno hodi, v smislu nepretiranega obremenjevanja, ter naj pazi, da se s palcem desnega stopala ne zadene v kak trd predmet. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo, temveč je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika. Ker je zaradi napačne materialnopravne presoje ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
I. Pritožbam se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 9. 7. 2014 in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo ter ga za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (od 1. 8. 2014) prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri ZPIZ Slovenije in mu za isto obdobje obračunati bruto znesek mesečnih nadomestil plač, v skladu s pogodbo o zaposlitvi ter od bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter tožniku izplačati mesečne neto zneske nadomestil plač, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakokratne mesečne plače dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka 692,35 EUR z nakazilom na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru št. ... pri Uradu za javna plačila A., skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijiskega roka do plačila, vse v 8 dneh, pod izvršbo.
2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta tožena stranka in stranski intervenient (ki v celoti povzema pritožbene trditve tožene stranke) zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 341. členu ZPP v povezavi z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja po 340. členu ZPP. Menita, da je odločitev sodišča prve stopnje glede nezakonitosti predhodnega opomina z dne 12. 7. 2013 v nasprotju s sodno prakso in občo življenjsko prakso, saj se delavec, ki je v bolniškem staležu zaradi izogibanja potencialnim nadaljnjim poškodbam ne more udeleževati zabave ob obletnici mature. Uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava in absolutno bistveno kršitev po 8. točki 339. člena ZPP, saj sodišče pri uporabi instituta po 118. členu ZDR-1 ni upoštevalo dokaznih listin in navedb tožene stranke ter izpovedb zaslišanih prič, ki so potrdile težavni odnos med tožnikom in zakonitim zastopnikom tožene stranke vse od leta 2007 naprej. Sodišče je izven konteksta in parcialno povzelo izpovedbe predlaganih prič. Tožena stranka vztraja, da je tožniku kršitev z dne 12. 7. 2013 dokazana in utemeljena in da predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče je svojo obrazložitev oprlo na izpoved priče B.B., ki ni bila prepričljiva. V svoji izpovedi na naroku dne 16. 4. 2015 je prihajala v diametralno nasprotje sama s seboj in z izjavo, ki jo je podala v postopku iz julija 2013 glede aktivnosti tožnika na omenjeni zabavi. Na kakšni podlagi je sodišče, ob nasprotujoči se izjavi, poverilo verodostojnost priči B.B. v sodbi ne pojasni. Priča C.C. je zelo jasno izpovedala, da je bil tožnik na obletnici mature z namenom, da glasbeno animira goste, pri čemer je izjavila, da je tožnik igral klaviaturo. Priča je tudi povedala, da je bil tožnik v stoječem položaju, enako je potrdila priča D.D.. Sodna praksa glede instituta zlorabe bolniškega staleža je jasna, pri čemer navodila pristojnega zdravnika, da mora tožnik v času bolniškega staleža mirovati, ne pomeni kršitve navodil le v primeru, če tožnik zapusti prebivališče in opravi nekaj nakupov oziroma vsakodnevnih opravil. Le v teh primerih delavcu ni mogoče očitati, da je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja oziroma da ni upošteval navodil pristojnega zdravnika. Tudi v času bolniškega staleža sme delavec izvrševati tista vsakodnevna opravila, ki jih sicer opravlja zraven svojega dela. Sodna praksa jasno izpostavlja izhodišče, da že potencialno ogrožanje podaljševanja bolniškega staleža in poslabšanje zdravstvenega stanja delavca pomeni kršitev navodil zdravnika. Delavec se mora držati navodil zdravnika zato, da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se držati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljšanje zdravljenja. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno sledilo reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku. Moralo bi uporabiti 118. člen ZDR-1 in ob upoštevanju okoliščin in interesa obeh pogodbenih strank glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja, česar pa ni storilo. Tožena stranka je navajala, da izvirajo težave med tožnikom in zakonitim zastopnikom že od leta 2007 dalje, torej več kot sedem let pred vročitvijo izpodbijane odpovedi. Ravnanje tožnika, ko ni želel sprejeti pisanja tožene stranke (opomin pred odpovedjo), kaže na to, da je nagajal zakonitemu zastopniku pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil. Priča E.E. je izpovedala, da je imela s tožnikom težave, ker ni opravljal dela, ki bi ga moral. Nadalje je tudi priča F.F. izpovedala, da tožnik ni želel sprejemati pisnih odredb zakonitega zastopnika, pri čemer se je vsebina odredb ponavljala, kar pomeni, da svojega dela ni opravljal. Priča G.G. je povedala, da je bil odnos s tožnikom zelo zahteven. Nevtralna priča H.H. je izpovedala, da ni imel pozitivnega odnosa do dela, da se ni želel udeleževati šolanja in demonstracij glede uvajanja nove čistilne tehnike. Tudi sindikalni zaupnik I.I. je potrdil okoliščine, vezane na porušenost odnosov med tožnikom in toženo stranko. Sodišče pa je v obrazložitvi sodbe povzelo le izpovedbe prič, ki so pričale v korist tožnika, ni pa obrazložilo, zakaj ne verjame ostalim pričam tožene stranke. Prav tako je tožena stranka izkazala okoliščine, ki narekujejo sodno razvezo pogodbe. Sodišče je spregledalo pisno izjavo tožnikovega osebnega zdravnika J.J., ki je navedel, da igranje na veselici ne sodi v kontekst zdravljenja, če oseba pri tem le sedi, pa ne moremo reči, da je izrazito v nasprotju z danimi navodili, koristno pa gotovo v nobenem pogledu ni bilo. Prav tako pa je sodni izvedenec v svojem pisnem mnenju jasno izpostavil, da v navodilih izbranega zdravnika ni priporočena udeležba na kakršnikoli zabavi in da slednje predstavlja zlorabo bolniškega staleža, kar je v nasprotju z načeli in predpisanim tretmajem zdravljenja v času bolniškega staleža. 3. Zoper sodbo se je pritožil tudi tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožnik v predmetnem sporu v celoti uspel, zato bi mu tožena stranka morala povrniti pravdne stroške. Sodišče pa je v izpodbijani odločitvi o stroških postopka odločilo, da se mu priznajo stroški v višini 692,35 EUR in se nakažejo na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru. Tožnik ne izpodbija višine priznanih stroškov, temveč le odločitev o prejemniku plačila teh stroškov. S sklepom Službe za brezplačno pravno pomoč št. BPP 306/2014 je namreč bilo odločeno, da se pooblaščencu tožeče stranke za nudenje brezplačne pravne pomoči priznajo stroški v skupni vrednosti 265,57 EUR. Glede na odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu o stroških, bi tako bila Služba za brezplačno pravno pomoč neupravičeno obogatena za znesek 426,88 EUR, saj bi iz naslova brezplačne pravne pomoči pooblaščencu tožeče stranke izplačala le 265,47 EUR, medtem ko bi na račun pravdnih stroškov s strani tožene stranke prejela 692,35 EUR. Glede na sklep Službe za brezplačno pravno pomoč v višini priznanih stroškov, bi se odločitev o stroških postopka v izpodbijani sodbi morala glasiti tako, da se znesek 265,47 EUR nakaže na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, medtem ko se preostali del pravdnih stroškov v višini 426,88 EUR nakaže na fudiciarni račun pooblaščenca tožnika v odvetniško pisarno K. d.o.o. 4. Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal trditve tožene stranke in stranskega intervenienta in pritožbenemu sodišču predlagal, da se pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta v celoti zavrneta. Navaja, da tožena stranka v pritožbi zavajajoče graja dokazno oceno sodišča glede vprašanja, ali je tožnik kršil bolniški stalež. Ne držijo navedbe tožene stranke, da sodišče ni presodilo vseh izvedenih dokazov.
5. Pritožbe so utemeljene.
6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi tožene stranke zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, niti preostalih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je zaradi delno napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje in preuranjeno odločilo o tožbenem zahtevku.
7. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je njegova odločitev protispisna in v nasprotju s predloženimi listinami in izpovedmi prič v postopku in s tem uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pa pritožbeno sodišče očitane kršitve ni ugotovilo.
8. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki vse od 18. 1. 2006 dalje, na delovne mestu hišnik - vzdrževalec - čistilec in da mu je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov dne 9. 7. 2014. V redni odpovedi je tožena stranka tožniku očitala več kršitev delovnih obveznosti in sicer: - da dne 12. 5. 2014 ni spoštoval pisne odredbe zakonitega zastopnika delodajalca, da očisti vhod v šolo in prav tako je bilo ugotovljeno zamakanje na zgornjem hodniku, ker tožnik ni opravil svojega dela; - da dne 4. 6. 2014 ni spoštoval pisne odredbe zakonitega zastopnika s tem, ko ni pospravil šolskega podstrešja oziroma ga ni pospravil pravočasno, temveč šele po tretjem opozorilu; - da dne 18. 6. 2014 tožnik ni izvedel popisa materiala za popravilo mize in klopi ter je na posmehljiv način zakonitemu zastopniku delodajalca odvrnil, da naj delo opravi sam; - da je bilo dne 23. 6. 2014 organizirano izobraževanje iz področja zdravega in varnega čiščenja z uvedbo metodo čiščenja preko sistema ENJO, tožnik pa ni spoštoval navodil delodajalca in se ni udeležil izobraževanja.
9. Pravno podlago redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga predstavlja prvi odstavek 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), ki določa, da je delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dolžan pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila. Glede na navedeno je sodišče pravilno presojalo, ali je pisno opozorilo z dne 12. 7. 2013, na katerega se sklicuje tožena stranka v podani odpovedi, utemeljeno. Tožena stranka je v opozorilu z dne 12. 7. 2013 tožniku očitala hujšo kršitev delovnih obveznosti, ker je v času, ko je bil v bolniškem staležu od 1. 5. 2013 do 24. 5. 2013, zaradi poškodbe palca na nogi, dne 10. 5. 2013 igral na zabavi (obletnici mature) v gostišču L. v centru M.. Tožena stranka je tožniku očitala, da je s tem opravljal dejavnost, ki ni sodila v okvir navodil za zdravljenje in bi zato lahko prišlo do poslabšanja zdravja tožnika oziroma do podaljšanja zdravljenja in s tem bolniškega staleža, kar bi imelo za delodajalca škodljive posledice, zato tožnikovo ravnanje pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti.
10. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o tem, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, oprlo predvsem na mnenje lečečega zdravnika, ki je zapisal, da je tožniku potem, ko so mu dne 6. 5. 2013 sneli mavčni ovoj dal navodila „palec razgibavati in previdna hoja“. Sodišče prve stopnje je na podlagi navodil lečečega zdravnika zaključilo, da s tem, ko je dne 10. 5. 2013 „vrtel glasbo“ na obletnici maturantov ter igral kitaro, pri tem pa ni skakal in ni plesal ter je le sedel na barskem stolčku, ni kršil zdravnikovih navodil. Zdravnik J.J., dr. med., je izpovedal, da igranje kitare ali sintesajzerja v času bolniškega staleža sicer ni sprejemljivo, da pa pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in je tožnik bolniški stalež zaključil po štirih tednih, kot tudi sicer traja zdravljenje za tovrstne poškodbe. Na podlagi navedenega je sodišče zaključilo, da tožnik ni kršil navodil lečečega zdravnika. Sodišče prve stopnje je postavilo tudi izvedenca medicinske stroke N.N., zdravnika specialista travmatologa, ki je v svojem mnenju zapisal, da tožnik na zabavi (obletnici mature) ni opravljal napornih opravil (ni hodil po stopnicah ter dvigoval in prenašal težjih bremen), kar bi vplivalo na poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika s posledičnim podaljšanjem bolniškega staleža. Na podlagi mnenja izvedenca in izpovedi lečečega zdravnika je sodišče prve stopnje ocenilo, da tožnikova odsotnost z doma dne 10. 5. 2013, ko je bil na šolski zabavi, ni negativno vplivala na potek zdravljenja. Navodila, da ne sme zapuščati doma, pa tožnik ni imel. 11. Zaključek sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 9. 7. 2014 že iz razloga, ker tožena stranka tožniku pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi ni podala zakonitega pisnega opozorila, je preuranjen. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik v bolniškem staležu od 1. 5. 2013 do 24. 5. 2013, zaradi zloma kosti v nožnem palcu ter da mu je lečeči zdravnik dal navodilo „palec razgibavati in previdna hoja“. Kot je lečeči zdravnik J., dr. med., izpovedal mu je hojo svetoval, ker je hoja potrebna za preprečevanje sklepne zatrdelosti in v izogib trombozam žil. Previdno hojo pa je tožniku svetoval v smislu nepretiranega obremenjevanja noge, pazljivost pa, da se ne bi s palcem zaletel in ga ponovno zlomil. Lečeči zdravnik je tudi izpovedal, da igranje na veselici ne sodi v kontekst zdravljenja. Sodišče prve stopnje je tudi povzelo mnenje izvedenca N.N. dr. med., vendar le glede njegove ugotovitve, da se tožniku zaradi udeležbe na zabavi zdravstveno stanje ni poslabšalo in posledično ni prišlo do podaljšanja bolniškega staleža. Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da pa je izvedenec tudi izrecno zapisal, da v navodilih izbranega zdravnika ni priporočena udeležba na kakršnikoli zabavi in da je tudi sicer udeležba na zabavah v nasprotju z osnovnimi načeli bolniškega staleža (VII. točka mnenja) ter, da igranje na veselici ni v skladu z bolniškim staležom (IX. točka mnenja). Prav tako je v XI. točki mnenja izvedenec zapisal, da se v času bolniškega staleža načeloma ne opravlja delo na zabavi. Torej se je izvedenec jasno opredelil, da v navodilih izbranega zdravnika ni našel navodil, da se tožniku priporoča udeležba na kakršnikoli zabavi oziroma, da je tožniku izrecno dovolil, da se zabave udeleži in „vrti glasbo“. Izvedenec pa je tudi večkrat poudaril, da je udeležba na zabavah v nasprotju z načeli bolniškega staleža. 12. Tožnik je od zdravnika dobil jasna navodila in jih je očitno tudi razumel, saj jih je opisal. Iz navodila zdravnika ne izhaja, da se lahko tožnik v času bolniškega staleža udeleži zabave in opravlja pridobitno dejavnost (vrtenje glasbe na zabavi). V 233. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/1994 s sprem.) je določeno, da mora zavarovanec v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, ki se zdravi doma, v času takšne zadržanosti, biti na svojem domu. Odsotnost je možna le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma, če je zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali predhodno dovolita.
13. Glede na navedeno bi se torej tožnik lahko udeležil zabave (obletnice mature) le v kolikor bi predhodno imel izrecno soglasje lečečega zdravnika. Tožnik pa je dobil navodila, da naj palec razgibava in previdno hodi, v smislu nepretiranega obremenjevanja, ter naj pazi, da se s palcem desnega stopala ne zadene v kak trd predmet. Kot je izpovedal J.J., dr. med., pa navodilo „razgibavanje palca in previdna hoja“ ne pomeni daljšega sprehoda, temveč le krajši 15 do 20 minutni sprehod. Medtem, ko je tožnik na zabavi vrtel glasbo več ur. Do navedenega pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, temveč je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni kršil navodil zdravnika, ker ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika.
14. Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 9. 7. 2014 že iz razloga, ker tožena stranka tožniku ni podala zakonitega pisnega opozorila, materialnopravno zmoten. Sodišče presoja le, ali je delavec kršil navodila zdravnika, torej ali se delavec v času bolniškega staleža drži navodil, ki jih dobi s strani lečečega zdravnika in na samo kršitev ne vpliva, če morebiti lečeči zdravnik naknadno oceni, da ravnanje pacienta ni vplivalo na bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja.
15. Zaradi napačne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje, da je opozorilo, ki ga je tožena stranka podala tožniku dne 12. 7. 2013 nezakonito, ker tožnik ni storil kršitve očitane v opozorilu in da je zato redna odpoved iz pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 9. 7. 2014 nezakonita, se sodišče prve stopnje tudi še ni ukvarjalo z očitanimi hujšimi kršitvami v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje bo v ponovnem postopku ocenilo že izvedene dokaze (zaslišanja prič) in po potrebi dopolnilo že izvedene dokaze ter bo nato ponovno dokazno ocenilo, ali je tožnik kršil navodila lečečega zdravnika, ko je „vrtel glasbo“ na obletnici mature. V kolikor bo ugotovilo, na podlagi izpovedi lečečega zdravnika in mnenja izvedenca medicinske stroke, da je tožnik kršil navodila lečečega zdravnika, se mora opredelili tudi do ostalih tožniku očitanih kršitev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 9. 7. 2014. 16. Tožnik v pritožbi utemeljeno izpodbija odločitev o stroških postopka, ko je sodišče stroške postopka odmerilo v višini 692,35 EUR, medtem, ko naj bi Služba za brezplačno pravno pomoč stroške odmerila v znesku 265,47 EUR, kar pa mora biti skladno. Ker je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, bo sodišče prve stopnje že iz tega razloga ponovno odločilo o stroških postopka.
17. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).