Jedro

Če tožena stranka ne dokaže, da je prevzem izvršenega dela odklonila iz utemeljenega razloga, je treba šteti, da je delo prevzela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 213.915,70 SIT s pp. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da so bile naročene kamnite plošče izdelane iz materiala, ki ga je tožeča stranka tožencu ob prevzemu dela pokazala, toženec pa se je s tem strinjal. Zoper sodbo prvostopnega sodišča se pravočasno pritožuje toženec zaradi smiselno zatrjevanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da na zadnji narok za glavno obravnavo ni mogel priti zaradi bolezni, lahko pa bi pribavil skice, iz katerih bi bilo razvidno, da tožnik naročila ni pravilno izpolnil. Poleg tega trdi še, da izdelkov ni prevzel, zato je tožnikov račun neutemeljen.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 496.a člena ZPP lahko v gospodarskih sporih pritožnik v pritožbi navede nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave. Slednjega pritožnik ni izkazal. Iz spisa je namreč razvidno, da je bil pritožnik že dne 4.12.1998 s strani sodišča posebej pozvan, naj predloži skice, katere sedaj kot dokaz predlaga v svoji pritožbi. Naslednja glavna obravnava je bila dne 8.1.1999, zato je toženec imel dovolj časa, da bi lahko v obdobju med prejemom poziva in glavno obravnavo sodišču predložil skice, ki jih omenja v pritožbi. Vendar tega ni storil. Njegova bolezen v času obravnave (dne 8.1.1999) tako ni opravičljiv razlog. Tako se izkaže, da omenjenega dokaznega predloga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Toženec ne oporeka dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bile sporne kamnite plošče izdelane iz materiala, ki je bil tožencu ob naročilu pokazan in s katerim se je toženec tudi strinjal. Pritožbeno sodišče zato nima razloga za dvom v to bistveno dejansko okoliščino. Če pa je tako, je bila pogodba izpolnjena skladno z naročilom. Tožeča stranka je tako izpolnila svoj del obveznosti, toženec pa ni dokazal, da je odklonil prevzem dela iz utemeljenega razloga. Za takšen primer pa ZOR v 2. odstavku 614. člena določa, da se šteje, da je delo prevzeto. Zato toženec neutemeljeno odklanja plačilo za opravljeno delo (600. člen ZOR).

Iz doslej razloženega sledi, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (368. člen ZPP).

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur.l. RS 26/99).