Jedro

Obravnava tožnikove prošnje za dodelitev BPP ni bila mogoča, saj ni obsegala tistih podatkov, ki jih zahteva drugi odstavek 32. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 22. 10. 2020 pri Upravnem sodišču vložil vlogo, ki jo je naslovil "Pritožba zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Upravno sodišče v Ljubljani, organ za Brezplačno pravno pomoč, kar zajema Upravno sodišče v Novi Gorici, sklep št. III U 144/2019" v kateri je med drugim podal tudi navedbe, ki jih je sodišče štelo kot prošnjo za dodelitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V delu, ki se nanaša na prošnjo za dodelitve BPP, je bila vloga odstopljena v pristojno reševanje organu za BPP Upravnega sodišča RS v Ljubljani (v nadaljevanju Pristojni organ za BPP). Pristojni organ za BPP je z izpodbijanim sklepom to prošnjo tožnika zavrgel. 2. V obrazložitvi svoje odločitve tožena stranka pojasnjuje, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v drugem odstavku 34. člena določa, da pristojni organ za brezplačno pravno pomoč postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ZBPP ne določa drugače. Organ odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči na podlagi ustrezne vloge prosilca ter je pri odločanju o obliki in obsegu te pomoči vezan na zahtevek, ki ga postavi prosilec, brezplačna pravna pomoč pa se praviloma dodeli za vsako zadevo posebej. Vsebina prošnje za brezplačno pravno pomoč je določena v 32. členu ZBPP, ki v drugem odstavku določa, da mora prošnja vsebovati predvsem osebno ime, davčno številko, EMŠO in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca, enake podatke njegovih družinskih članov, podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Če je vloga prosilca nerazumljiva ali nepopolna, organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) od prosilca zahteva, da pomanjkljivosti odpravi v določenem roku. Če tega prosilec ne stori, organ s sklepom njegovo vlogo zavrže. 3. Tožena stranka navaja, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vsebovala prej navedenih podatkov in ga je zato z dopisom z dne 29. 9. 2020 pozvala, da v roku 5 dni od prejema poziva dopolni vlogo tako, da bo ta vsebovala vse prej navedene podatke, določene v 32. členu ZBPP. Prav tako ga je pozvala, naj navede natančne podatke o zadevi, v zvezi s katero zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči, priloži odločbe ter navede, kateri organ jih je izdal in na podlagi katerih dejstev uveljavlja nepravilnosti in nezakonitosti ter navede, za vložitev katere vloge oziroma opravo katerega dejanja zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožniku je tožena stranka poslala tudi obrazec, skupaj z navodili Ministrstva za pravosodje za njegovo izpolnitev, obenem pa ga opozorila na pravne posledice, če pomanjkljivosti ne bo odpravil. 4. Tožnik se je na poziv tožene stranke odzval z vlogo, naslovljeno kot "Vrnitev originalnega poziva s prilogami opr. št. Bpp 212/2020-2 z dne 30. 9. 2020", v kateri je navedel, da na poziv ne more odgovoriti in ga zato vrača skupaj s prilogami. Skliceval se je na svoje odgovore na pozive v drugih zadevah ter navajal, da gre za eno in isto zadevo zaradi brezplačne pravne pomoči ob skrajno lažnih izsiljevanjih.

5. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik, četudi je bil pozvan k dopolnitvi svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, te ni ustrezno dopolnil. Tožnikove navedbe v dopolnitvi vloge se namreč ne nanašajo na obravnavano zadevo, pač pa tožnik splošno navaja siceršnje težave, ki jih ima. Tožena stranka zato šteje, da vloga ni bila ustrezno dopolnjena v skladu s pozivom in ni sposobna za obravnavanje. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik ni vložil na predpisanem obrazcu oziroma vloga ni vsebovala vseh sestavin, ki jih določa 32. člen ZBPP in jo je zato tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgla.

6. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da vlaga tožbo zoper sodna prenarejanja in laganja ter zaradi skrajnih goljufij in izsiljevanj. Zahteva odobritev brezplačne pravne pomoči, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter predlaga obravnavo pri Delovnem in socialnem sodišču. Zahteva tudi prepoved kršitve človekovih pravic in nadaljnjih kršitev. V svojih vlogah je že večkrat navedel, da jih ne more izpolniti z navedbo družinskih članov, saj teh nima. Vse njegove vloge so podane točno in pošteno, enako to on zahteva od drugih. Odvetniško brezplačno pravno pomoči zahteva zato, da bi vse navedeno lahko dokazoval. Upravno sodišče v Novi Gorici naj bo pošteno in naj razveljavi vse sklepe Upravnega sodišča v Ljubljani zaradi upravno sodnih laganj ter mu določi odvetniško brezplačno pravno pomoč. Odredi naj tudi obravnavo pri Delovnem in socialnem sodišču. 7. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje, tožena stranka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi pojasnila vse razloge za svojo odločitev. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

10. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijanem sklepu ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila uporabo drugega odstavka 67. člena ZUP. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne vsebuje podatkov, ki jih določa 32. člen ZBPP in ga je zato pozvala k dopolnitvi prošnje. Seznanila ga je, da mora v prošnji navesti vse svoje osebne podatke in osebne podatke družinskih članov (osebno ime, davčno številko, EMŠO in naslov stalnega ali začasnega prebivališča), podatke o zadevi ter navesti obliko in obseg brezplačne pravne pomoči, za katero zaproša. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnikova vloga vseh teh podatkov ni vsebovala, saj je v njej navedel le svoj naslov in to, da zahteva odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vloženo vlogo. Tožena stranka je zato tožnika utemeljeno pozvala, naj vlogo dopolni, obenem pa mu, skupaj s pozivom, poslala tudi obrazec, ki se (lahko) uporablja pri vložitvi prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči in navodilo za izpolnjevanje obrazca. Tožnik se je na ta poziv tožene stranke sicer odzval, vendar pa je v dopolnitvi opisoval le težave, ki jih ima, ni pa prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnil s podatki tako, kot je bilo to od njega zahtevano v skladu z 32. členom ZBPP.

11. Tožnik ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da svoje vloge ni dopolnil tako, kot je bilo od njega zahtevano, pa četudi ga je tožena stranka v dopisu opozorila na pravno podlago take svoje zahteve in posledice, kolikor tej zahtevi ne bo sledil. Sodišče soglaša s toženo stranko, da obravnava tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato ni bila mogoča, saj ni obsegala tistih podatkov, ki jih zahteva drugi odstavek 32. člena ZBPP. Nenazadnje iz tožnikove tožbe tudi ni mogoče razbrati, kakšen je bil namen njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj v tožbi le splošno opisuje svoje mnenje o delu sodišč in določenih sodnikov. Enako to velja za njegovo zahtevo, naj se prepove kršitev človekovih pravic in nadaljnjih kršitev, saj te zahteve z ničemer ne konkretizira.

12. Tožnik je v tožbi tudi zahteval, da naj zadevo obravnava Delovno in socialno sodišče, vendar pa taka zahteva ni utemeljena. Po določbi 31a. člena ZBPP je namreč za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v takem primeru kot je obravnavani, pristojen organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, o tožbi zoper odločitev tega organa pa odloča prav to sodišče. To pomeni, da tožnikov predlog, da naj zadevo obravnava Delovno in socialno sodišče, ni utemeljen. Takšno ureditev je sicer že presojalo tudi Ustavno sodišče, ki je z odločbo, št. U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012, ocenilo, da ni v neskladju z ustavo.

13. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje zadeve med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), glede na tožbene ugovore, do katerih se je opredelilo v predhodnih odstavkih te obrazložitve, pa sodišče presoja, da za učinkovito sodno varstvo v zadevi izvedba glavne obravnave ni potrebna.