Jedro

Za razsojo ni bistvenega pomena, ali prenova že teče in ali sedaj obnavljajo vso stavbo ali samo njen del. Bistveno je, da bo prenova zajela celo stavbo in s tem tudi sporno stanovanje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mu je tožena stranka dolžna prodati dvosobno stanovanje v Š. Ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da namesto navedenega stanovanja omogoči tožniku nakup drugega primernega stanovanja, približno enake velikosti in podobne kvalitete, ob upoštevanju vrednosti točke 105,55 SIT, s 60 % popustom in obveznostjo plačila v roku 60 dni od pravnomočnosti sodbe. Naložilo ji je še, da mora tožniku za to drugo stanovanje, ko ga bo plačal, izdati listino, primerno za vpis lastninske pravice na njem. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da sta sodišči zmotno uporabili 129. člen SZ. Stanovanjska hiša v kateri je sporno stanovanje, ni bila deležna celovite prenove. Polovica objekta je bila v letu 1992 prodana L.. Drugo nadstropje, kjer se nahaja stanovanje, ni bilo deležno prenove in kaj takega tudi ni v načrtu. Sklicuje se na izjavo predstavnika tožene stranke. Končno še trdi, da bo samostojna občina očitno v sosednji stavbi. Zato predlaga, da revizijsko sodišče v zavrnilnem delu razveljavi prvo in drugostopno sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Državno tožilstvo se o reviziji ni izjavilo, nasprotna stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma opozarja, da je izpodbijanje dejanskega stanja na revizijski stopnji prepovedano (tretji odstavek 385. člena ZPP). To pomeni, da mora sodišče ugotovitve na prvi in drugi stopnji šteti za pravilne. Med te ugotovitve sodi tudi ugotovitev, da bo hiša, v kateri se nahaja sporno stanovanje, v celoti predmet prenove zaradi preureditve v novo občino in krajevno skupnost. Da je stavba namenjena za to dejavnost, je bilo še v pritožbenem postopku nesporno. Drugačne trditve v reviziji so novota, ki v revizijskem postopku na podlagi 387. člena ZPP niso več dovoljene. Če pa je bilo to dejstvo med strankama na prvi in drugi stopnji nesporno, je tudi materialnopravno pravilna odločitev, da tožnik nima pravice do nakupa stanovanja v tej stavbi. Sodišče druge stopnje je zato pravilno ugotovilo, da za razsojo ni bistvenega pomena, ali prenova že teče in ali sedaj obnavljajo vso stavbo ali samo njen del. Bistveno je, da bo prenova zajela celo stavbo in s tem tudi sporno stanovanje. Določba 129. člena stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91 in 21/94) je bila tako pravilno uporabljena.

Revizijsko sodišče je zato glede na vse navedeno in potem, ko je ugotovilo, da tudi niso bile storjene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP), revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).