Jedro

Iz povzetega poteka zadnjega dela postopka je razvidno, da sta se pritožnika pritožila že zoper tri sklepe višjega sodišča, čeprav jima je bilo že večkrat pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje) in da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo.

Pravnomočnih odločitev z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (primerjaj 158. člen Ustave RS). Pritožnica zato neutemeljeno vztraja pri že zatrjevanih procesnih kršitvah, ki jih v tem pritožbenem postopku ne more več uveljavljati.

Izrek

I.Pritožba, vložena 27. 12. 2023, se v delu, v katerem jo vlaga tretji toženec, zavrže; v delu, v katerem jo vlaga A. A., pa se zavrne in se izpodbijani sklep z dne 30. 11. 2023 potrdi.

II.Pritožba, vložena 11. 1. 2024, se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 30. 11. 2023 zavrglo pritožbo, ki sta jo 15. 9. 2023 vložila A. A. (dedinja po pokojni B. A., prvotni tožeči stranki) in tretji toženec C. C. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1101/2023 z dne 12. 7. 2023.

2.A. A. in tretji toženec sta zoper ta sklep vložila dve pritožbi, in sicer 27. 12. 2023 in 11. 1. 2024. V obeh pritožbah sklep izpodbijata v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Glede na vsebino sprejete odločitve višje sodišče v nadaljevanju povzema le vsebino pritožbe, vložene 27. 12. 2023.

4.Pritožnika sodišču prve stopnje očitata protizakonito, protiustavno in krivično sojenje. Njuni dokazi so bili namreč neupravičeno izločeni iz spisa in naklepno je bilo ignorirano dejstvo, da CSD nima in tudi nikoli ni imel pooblastila za zastopanje B. A. v tej pravdni zadevi, kar predstavlja kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vsa pravdna dejanja CSD v tej zadevi je zato treba v celoti razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno obravnavo, v kateri bo B. A. zastopala njena edina zakonita zastopnica in pooblaščenka A. A. Sodnica tako ni imela pravne podlage za izdajo sklepa z dne 14. 5. 2015 o zavrženju tožbe in subjektivne spremembe tožbe. Hiša z nekdanjo katastrsko številko X (v naravi stoječa na parceli ..., sedaj ... k.o. Y), v kateri živita pritožnika, je še vedno ukradena oz. prenesena na prvo toženko. Pisno je bilo že dokazano, da je psihiater dr. D. D. lagal in podal krivo izvedeniško mnenje glede psihofizičnega stanja B. A. V postopku so bili kršeni pravica do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), načelo neodvisnosti sodnikov (drugi stavek 125. člena Ustave RS (URS)) ter sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji št. 32303/13 z dne 13. 3. 2018. Na dveh nivojih sojenja ni bilo javne glavne obravnave z zaslišanjem prič.

5.Pritožba, vložena 11. 1. 2024, je prepozna. Pritožba, vložena 27. 12. 2023, pa je prepozna v delu, v katerem jo vlaga tretji toženec, medtem ko je v delu, v katerem jo vlaga A. A., neutemeljena.

Glede (ne)pravočasnosti pritožb

6.Izpodbijani sklep je bil A. A. vročen 22. 12. 2023, tretjemu tožencu pa 7. 12. 2023 (po njegovem pooblaščencu). Do 27. 12. 2023, ko sta pritožnika zoper ta sklep vložila pritožbo, se je za tretjega toženca 15-dnevni pritožbeni rok že iztekel (zadnji dan pritožbenega roka zanj je bil petek, 22. 12. 2023). Do 11. 1. 2024, ko sta pritožnika vložila še eno pritožbo zoper izpodbijani sklep, pa se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel tudi za A. A. (njen zadnji dan za vložitev pritožbe je bil ponedeljek, 8. 1. 2024). Zato je pritožba obeh pritožnikov, vložena 11. 1. 2024, prepozna, kot tako pa je treba zavreči tudi pritožbo, vloženo 27. 12. 2023, v delu, v katerem jo vlaga tretji toženec (drugi odstavek 343. člena in 352. člen ZPP, oba v zvezi s 366. členom ZPP).

Glede neutemeljenosti pritožbe A. A.

7.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o pritožbi, ki sta jo A. A. in tretji toženec vložila zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1101/2023 z dne 12. 7. 2023, s katerim je bilo odločeno o njunih pritožbah zoper sklep o zavrženju pritožb, vloženih 14. 12. 2022 in 15. 12. 2022, ki sta ju vložila zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1507/2022 z dne 10. 10. 2022. Z zadnjim navedenim sklepom je bilo odločeno o njunih pritožbah zoper sklep z dne 20. 4. 2022, s katerim je bila zavržena pritožba tretjega toženca zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1650/2021 z dne 20. 10. 2021. Iz povzetega poteka zadnjega dela postopka je razvidno, da sta se pritožnika pritožila že zoper tri sklepe višjega sodišča, čeprav jima je bilo že večkrat pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje) in da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo.

8.Izpodbijana odločitev je pravilna, pravilni so tudi razlogi zanjo, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v tretji točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe za presojo njene pravilnosti in zakonitosti niso pravno pomembne. Ne nanašajo se namreč na izpodbijani sklep, temveč na postopek odločanja o tožbi, o kateri je bilo pravnomočno odločeno že skoraj 10 let nazaj (s sklepom z dne 14. 5. 2015 je bila tožba zavržena, pritožba tožeče stranke in tretjega toženca pa je bila zavrnjena s sklepom VSL sklep II Cp 3106/2015 z dne 9. 12. 2015). Pravnomočnih odločitev z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (primerjaj 158. člen Ustave RS (URS)). Pritožnica zato neutemeljeno vztraja pri že zatrjevanih procesnih kršitvah, ki jih v tem pritožbenem postopku ne more več uveljavljati.

9.Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo z dne 27. 12. 2023 v delu, v katerem jo vlaga A. A., zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v razmerju do nje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/2, 352, 365, 365-2, 366

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.