Jedro

Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek stečajnega postopka ni osebno prejel. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2.) imenovalo upravitelja ter (3.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da mu predlog za začetek stečajnega postopka ni bil osebno vročen, prav tako naj ne bi bilo potrdila o vročitvi, saj mu je bil 28. 2. 2020 vročen le sklep o začetku stečajnega postopka. Posledično naj ne bi imel možnosti ugovarjati, da ni insolventen, niti vložiti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. V nadaljevanju pritožbe dolžnik izpodbija domnevo insolventnosti.

5. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Iz podatkov v spisu (konkretno: vročilnice, pripete k sodnemu pisanju - predlogu za začetek stečajnega postopka in pozivu dolžniku, da se izreče o upnikovem predlogu, PD 3), je razvidno, da je bilo sodno pisanje pritožniku vročeno s fikcijo vročitve, in sicer na popolnoma enak način kot sklep o začetku stečajnega postopka, za katerega pritožnik izrecno priznava, da ga je prejel. 6. V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bil pritožnik o prispelem pismu obveščen, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno. Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pritožnik v tem postopku tega niti ni poskušal (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, pač pa, da mu predlog za začetek stečajnega postopka ni bil osebno vročen).

7. Na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se šteje (fikcija vročitve) vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka od takrat, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo. Višje sodišče ugotavlja, da sta bila pritožniku tako predlog za začetek stečajnega postopka s pozivom, da se izreče o upnikovem predlogu kot sklep o začetku stečajnega postopka vročena s fikcijo vročitve, saj je bil poskus osebne vročitve neuspešen. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da predloga za začetek stečajnega postopka ni osebno prejel. Smisel fikcije vročitve je namreč v tem, da se pisanje šteje za vročeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, čeprav ni bilo neposredno osebno vročeno naslovniku ali nadomestni osebi. To pa pomeni, da tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da pritožnik ni imel možnosti ugovarjati, da ni insolventen ali vložiti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je to možnost imel, le izkoristil je ni.

8. Po določbi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP velja – v kolikor dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek postopka ne ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ne vloži zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Glede na to, da dolžnik v 15 dneh od prejema predloga za začetek postopka ni izjavil ničesar, se domneva, da je insolventen, zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP). Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.

9. Na podlagi navedenega višje sodišče zaključuje, da dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.