Jedro

Iz razloga 1. odst. 249. člena ZUP/86 se obnovi postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v primerjavi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku. Odločba o odmeri davka iz dejavnosti, izdana v obnovljenem postopku, je novo dejstvo v smislu razloga 1. odst. 249. člena ZUP/86, ker je šteti, da se je z novo odločbo o odmeri davka iz dejavnosti spremenil eden od virov dohodnine (3. alinea 2. člena ZDoh), ki se po 2. odstavku 89. člena ZDoh upošteva pri odmeri dohodnine (za leto 1996) v znesku, ugotovljenem z odločbo.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 166/99-9 z dne 12.6.2001. 2. Tožnik sam trpi svoje stroške vložitve pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 970/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 15.6.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada C., Izpostave Š/J z dne 22.2.1999. S tem sklepom je davčni organ prve stopnje na podlagi 1. odstavka 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) po uradni dolžnosti obnovil postopek odmere dohodnine za leto 1996, ker se je z izdajo odločbe z dne 11.2.1999 spremenila davčna osnova, ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bil z odločbo z dne 11.2.1999 tožniku na novo odmerjen davek iz dejavnosti za leto 1996, to pa je novo dejstvo in po 1. odstavku 249. člena ZUP/86 podlaga za obnovo postopka za odmero dohodnine.

V pritožbi uveljavlja tožnik vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Zatrjuje, da odločba o odmeri davka iz dejavnosti z dne 11.2.1999 ne more biti podlaga za sprejem odločbe o obnovi postopka odmere dohodnine, ker ni dokončna. Pred odločitvijo o obnovi postopka odmere dohodnine bi moralo biti odločeno o njegovi pritožbi zoper odločbo (o odmeri davka od prometa proizvodov in obračunanih zamudnih obresti za leto 1996) z dne 2.2.1999. Sodišče prve stopnje bi te okoliščine moralo upoštevati in odločiti po opravljeni glavni obravnavi.

Predlaga, da Vrhovno sodišče opravi glavno obravnavo in spremeni izpodbijano sodbo tako, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov vložitve pritožbe po stroškovniku.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

K 1. točki: Iz razloga 1. odstavka 249. člena ZUP/86 se obnovi postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi šteti odločbo o odmeri davka iz dejavnosti z dne 11.2.1999 za novo dejstvo v smislu 1. odstavka 249. člena ZUP/86. Z njo je bila namreč nadomeščena odločba o davku iz dejavnosti, ki je bila podlaga za odmero dohodnine za leto 1996, in na novo odločeno o višini davka iz dejavnosti (ta je bil zvišan na znesek 954.712,00 SIT). Z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti z dne 11.2.1999 se je spremenil eden od virov dohodnine, to je dohodek od dejavnosti (3. alinea 2. člena ZDoh), ki se po 2. odstavku 89. člena ZDoh upošteva pri odmeri dohodnine v znesku, ugotovljenem z odločbo.

Za odmero dohodnine za leto 1996 ZDoh ni predpisoval upoštevanja dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi pred odločitvijo o obnovi postopka odmere dohodnine moralo biti o davku iz dejavnosti dokončno odločeno.

Pritožbeni ugovor, ki se nanaša na pritožbo v postopku odmere davka od prometa proizvodov in obračunanih zamudnih obresti, je neupošteven, ker se ne nanaša na predmet spora. Glede na podatke upravnih in sodnih spisov izdaja sodbe brez glavne obravnave ni vplivala niti mogla vplivati na njeno zakonitost in pravilnost. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

K 2. točki: V obravnavani zadevi gre za upravni spor o zakonitosti upravnega akta. Kadar sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti upravnega akta, trpi po določbi 3. odstavka 23. člena ZUS vsaka stranka svoje stroške postopka. Zato ni podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu, da mu tožena stranka povrne njegove stroške vložitve pritožbe.