Jedro

Šteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se odločba tožene stranke št. 106-2/01-4/5 z dne 11.6.2001 razveljavi in se toženi stranki naloži izdaja nove odločbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke, št. 106-2/01-4/5 z dne 11.6.2001 in za priznanje pravice do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji. Soglašalo je z odločitvijo tožene stranke, da tožnik ne glede na delo v azbestni proizvodnji ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi določb Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI - Ur. l. RS, št. 56/96, 35/98 in 86/00), ker mu je delovno razmerje pri zadnjem delodajalcu prenehalo zaradi začetka stečaja, ne pa zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali zaradi drugih operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z njenimi razlogi in opozorilo, da so bile enake razlage določb 8. člena ZPPPAI sprejete tudi v drugih podobnih zadevah.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ZPPPAI zagotavlja socialno varnost delavcem, ki so bili pri svojem delu izpostavljeni škodljivim vplivom dela z azbestom in jim preneha delovno razmerje zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov. Tudi tožniku je prenehalo delovno razmerje zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta in stečaja delodajalca. Zaradi sklicevanja sodišča na neusklajeno delovno zakonodajo, ki je bila sprejeta v prehodnem obdobju, tožnik ne more ostati brez pravic, ki jih sicer za take primere določa ZPPPAI.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

ZPPPAI je kot enega svojih ciljev v 1. členu opredelil tudi zagotovitev socialne varnosti delavcev, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, in v ta namen zagotovitev potrebnih sredstev. V smislu izvedbe tega cilja je v 6. členu zaradi razreševanja kadrovsko socialnih problemov, ki jih je povzročila dolgotrajna uporaba azbesta, določil uvedbo pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Pri tem je v 7. členu kot pogoj za pridobitev te pravice določil nižje starostne meje in nižja obdobja minimalne pokojninske dobe ter najmanj 10 let dela v neposredni proizvodnji azbestnih izdelkov ali v servisnih službah neposredno v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov oziroma najmanj 20 let dela v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest. Poleg tega je v 8. členu kot pogoj za pridobitev pokojnine pod ugodnejšimi pogoji zakon določil prenehanje delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih in takšnim delavcem ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča v roku enega leta.

Na podlagi gornjih določb je to sodišče v zadevi VIII Ips 35/2002 dne 10.12.2002 zavzelo stališče, da delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje z dnem začetka stečajnega postopka, ne izpolnjujejo pogoja iz 8. člena ZPPPAI, saj nimajo pravnega položaja trajno presežnih delavcev in jim delovno razmerje ni prenehalo po predpisih o delovnih razmerjih zaradi ukinitve delovnega mesta ali drugih v tem členu navedenih razlogov, temveč na podlagi določb 106. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur. l. RS, št. 67/93). Takšno stališče je ponovilo tudi v zadevi VIII Ips 106/04. Bistveno za presojo je vprašanje, ali se tudi prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečaja delodajalca lahko uvršča med prenehanje delovnega razmerja zaradi "drugih operativnih razlogov" v smislu 8. člena ZPPPAI in ali se tudi določbe 106. člena ZPPSL o prenehanju delovnega razmerja dolžnikovim delavcem z dnem začetka stečajnega postopka lahko uvrščajo med predpise o delovnih razmerjih.

Po sprejemu gornjih stališč je Ustavno sodišče Republike Slovenije zavzelo stališče, da so tudi delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca (torej tudi zaradi stečaja - 1. odstavek 2. člena ZPPSL), trajno presežni delavci, saj jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere je 29. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) poleg tehnoloških, organizacijskih ali strukturnih razlogov in ukrepov oblasti uvrščal tudi ekonomske razloge. Insolventnost delodajalca je prav gotovo ekonomski razlog na strani delodajalca, odpuščeni delavci iz tega razloga pa so trajno presežni delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov (sklep Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-138/00 z dne 10.4.2003). Takšna razlaga ustavnega sodišča je lahko razlog za spremembo sodne prakse tudi v sporih o pravici do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI.

Zgolj zaradi tega, ker se določba o prenehanju delovnih razmerij zaradi začetka stečaja ni nahajala v zakonu o delovnih razmerjih, temveč v 106. členu ZPPSL, na katerega je sicer takratni Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. RS, št. 60/89 in 42/90) v 77. členu napotoval, ta določba ni izgubila značaja predpisa o delovnih razmerjih. Značilno za stečajno zakonodajo je, da je vsebovala pravne institute iz različnih (poleg gospodarskih predvsem tudi socialnih) pravnih področij (o tem več Ude: Uvodna beseda k Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2000, stran 13). Da gre pri ureditvi prenehanja delovnega razmerja v stečaju za delovnopravno določbo, je bilo razčiščeno tudi ob sprejemu novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), ki v celoti ureja tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca in med temi postopki navaja tudi stečaj (člen 103 in naslednji). Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz teh razlogov ZDR sedaj jasno uvršča med odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ga v 1. alinei 1. odstavka 88. člena opredeljuje vsebinsko podobno, kot so bili pred tem v ZDR/90 opredeljeni operativni razlogi.

Glede na povedano, zlasti glede na navedeno stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavno skladni razlagi značaja prenehanja delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca, ki jo je potrebno upoštevati tudi za čas nastanka tega spora, sodišče ugotavlja, da so podani utemeljeni razlogi za takšno pojmovanje prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečaja tudi v razmerju do določb 8. člena ZPPPAI, to je, da se šteje, da je s prenehanjem delovnega razmerja zaradi začetka stečaja delodajalca tudi tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v navedenem členu ZPPPAI. Drugačna razlaga bi bila vprašljiva tudi z vidika ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave Republike Slovenije), saj sta z vidika socialne varnosti delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu, in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju (kvečjemu bi lahko bil položaj delavca v stečaju slabši).

Glede na povedano sodišče zaključuje, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožnikov zahtevek za razveljavitev sporne odločbe pristojnega organa tožene stranke. Zgolj zato, ker je tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem in ne zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu, tožnikov zahtevek za priznanje pokojnine pod ugodnejšimi pogoji v smislu določb ZPPPAI ni bil utemeljeno zavrnjen, oziroma je bilo pri takšni odločitvi materialno pravo zmotno uporabljeno. Hkrati sodišče ugotavlja, da pristojni organ tožene stranke pri izdaji sporne odločbe drugih pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji doslej še sploh ni preizkušal, tako da je ostalo dejansko stanje glede tega v celoti nerazčiščeno in bi bilo celotno razčiščevanje pogojev pred sodiščem povezano z nesorazmernimi težavami.

Zato je sodišče na podlagi določb 1. odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se v skladu s 3. odstavkom 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS/94 - Ur. l. RS, št. 19/94 in 20/98) sporna odločba tožene stranke razveljavi ter naloži toženi stranki izdaja nove odločbe. Pri izdaji nove odločbe bo morala tožena stranka upoštevati stališča sodišča, na katerih temelji ta sodba.