Jedro

Ne glede na zemljiškoknjižno lastništvo pri ugotavljanju premoženjskega stanja ni mogoče prezreti same kupne pogodbe. Glede le-te tožnik ne dokazuje in niti ne zatrjuje, da bi bila razdrta. Ugotovitev organa za BPP v izpodbijani odločbi, ki je tožnik tudi ne prereka, da tožnikova žena kredit redno odplačuje, še dodatno potrjuje sklenitev in izvrševanje zavezovalnega posla za predmetno nepremičnino. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju. Da pogodba ne bi imela vpliva na premoženjsko stanje, bi tako tožnik moral izkazati, da je njena izvršitev onemogočena in da denarni znesek, ki bi ga žena prejela vrnjenega v primeru razdrtja pogodbe, ne presega premoženjskega cenzusa za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se opira le na dejstvo, da lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi (še) ni vpisana nanj oziroma na njegovo ženo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Podpredsednik Okrožnega sodišča v Krškem – organ, pristojen za odločanje o odobritvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 11. 4. 2012. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, v zadevi opr. št. II K 62222/2011. K vlogi je priložil obtožni predlog s kopijo ovadbe. Organ za BPP je o prošnji odločal ponovno, po tem, ko je to sodišče s sodbo opr. št. I U 785/2012 z dne 13. 6. 2012 odpravilo njegovo odločbo z dne 24. 4. 2012. V ponovnem postopku je v skladu z napotilom sodišča organ za BPP preizkusil, ali prosilec izpolnjuje pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotovil je, da njegov mesečni osebni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki po navedeni določbi pogojuje dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj znaša na člana družine 352,84 EUR. Nadalje organ za BPP navaja, da je tožnik na zaslišanju 12. 7. 2012 povedal, da je bila pred tremi ali štirimi leti na ženino ime sklenjena kupoprodajna pogodba za stanovanje v Republiki Hrvaški za ceno 105.000 EUR. Pogodba ni realizirana v zemljiški knjigi. Tožnik je izrecno povedal, da je stanovanje vredno več kot 15.000 EUR in da žena redno mesečno odplačuje kredit, ki ga je vzela za nakup stanovanja. To je organ za BPP preveril iz dokazil o njenih mesečnih prejemkih. Tožnik je tudi izpovedal, da v stanovanju nihče ne živi, ker še ni do konca urejeno. Organ za BPP ugotavlja, da ne gre za stanovanje, v katerem bi tožnik oziroma njegova družina imela prijavljena stalno prebivališče, saj živijo v Sloveniji. Na podlagi navedenega organ za BPP zaključuje, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj presega cenzus 13.780 EUR. Zato je prošnjo zavrnil. Tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da organ za BPP izhaja iz napačne predpostavke, da njegova družina razpolaga s premoženjem, ki presega 15.000 EUR. Tožnikova družina nima v lasti nobene nepremičnine, ne v Sloveniji, ne na Hrvaškem. Tožnik je z ženo res želel kupiti stanovanje, ki pa je bilo v gradbeni fazi in zato neprimerno za stanovanje. Za nakup je bil najet kredit, ki pa ni zadoščal niti za poplačilo celotne kupnine, zato do prenosa lastninske pravice sploh ni prišlo. Stanovanje je praktično v surovem stanju in kot takšno neprimerno za prebivanje. Zato je tožnik z družino prisiljen živeti v hiši svoje matere. Stanovanje zato ne predstavlja premoženja, ki bi ga imela tožnikova družina. Tožnik z ženo in dvema hčerkama živi v eni sobi v hiši svoje matere, o čemer prilaga ženino in materino izjavo. Tožnik navaja, da ni sam izpolnjeval obrazca za BPP in je očitno prišlo do določenih nerazumevanj in napačnih vnosov podatkov. Sodišče naj samo pridobi podatke iz nepremičninskih evidenc v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. Tožnik predlaga, da sodišče izvede predlagane dokaze, tožbi ugodi in zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je spisno dokumentacijo.

Tožba ni utemeljena.

Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil glede na finančni položaj tožnika oziroma njegove družine. Po določbi prvega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Glede ugotavljanja lastnega dohodka in premoženja, od katerega je odvisna upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči, se je v smislu 14. člena ZBPP v času izdaje izpodbijane odločbe smiselno uporabljala določba 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki v petem odstavku določa 13.780 EUR kot višino prihrankov oziroma premoženja, ki ne sme biti dosežena oziroma presežena za uveljavljenje socialnovarstvenih prejemkov. To pa je tudi kriterij, ki se upošteva pri ugotavljanju, ali je prosilec glede na finančni položaj upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Organ za BPP je svojo odločitev oprl na izpoved tožnika z dne 12. 7. 2012, da je njegova žena pred tremi ali štirimi leti v Republiki Hrvaški na kredit kupila stanovanje za ceno 105.000 EUR. Po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da je organ za BPP na podlagi te njegove izpovedbe, ki jo v tožbi skuša ovreči z navedbo, da ne on in ne njegova žena nista lastnika stanovanja, ker na njem v zemljiški knjigi nimata vpisane lastninske pravice, napačno ugotovil prihranke oziroma premoženje tožnika oziroma njegove družine. V okviru finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči se namreč ne upošteva samo stvarno premoženje, ampak tudi v drugih oblikah izražen premoženjski položaj. Iz tožnikovih trditev, da stanovanje v nepremičninskih evidencah ni vpisano na njegovo ženo (in ne nanj), lahko iz njegov navedb, da ni vpisano zato, ker kredit ni zadoščal za poplačilo celotne kupnine, izhaja, da je bila pogodba sklenjena s pridržkom lastninske pravice, oziroma iz navedb, da je stanovanje še v surovem stanju in ni primerno za bivanje, da še ni zgrajeno do takšne gradbene faze, da bi bil vpis že mogoč. Ne glede na zemljiškoknjižno lastništvo pa po mnenju sodišča pri ugotavljanju premoženjskega stanja ni mogoče prezreti same kupne pogodbe. Glede le-te tožnik ne dokazuje in niti ne zatrjuje, da bi bila razdrta. Ugotovitev organa za BPP v izpodbijani odločbi, ki je tožnik tudi ne prereka, da tožnikova žena kredit redno odplačuje, še dodatno potrjuje sklenitev in izvrševanje zavezovalnega posla za predmetno nepremičnino. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju. Da pogodba ne bi imela vpliva na premoženjsko stanje, bi tako tožnik moral izkazati, da je njena izvršitev onemogočena in da denarni znesek, ki bi ga žena prejela vrnjenega v primeru razdrtja pogodbe, ne presega premoženjskega cenzusa za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se opira le na dejstvo, da lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi (še) ni vpisana nanj oziroma na njegovo ženo.

Glede na gornje dejanske ugotovitve je pravilno pravno sklepanje organa za BPP, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP in je zato bilo treba njegovo prošnjo zavrniti. Dokazi, ki jih predlaga v tožbi (z njimi naj bi dokazoval, da ne on ne njegova žena nista zemljiškoknjižna lastnika nobene nepremičnine), ne dokazujejo oziroma izpodbijajo nosilnega dejstva, zaradi katerega je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna (sklenjene kupoprodajne pogodbe), zato jih sodišče ocenjuje za nerelevantne za odločitev in jih ni izvajalo.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

O stroškovnem zahtevku je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.