Jedro

Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in tudi za zaključek, da je vzrok III. kategorije invalidnosti kombinacija bolezni in poškodbe izven dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 31. 5. 2016 in št. ... z dne 17. 12. 2015, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnik. Do poškodbe je prišlo v letu 2006 na delu. Ker pa je bilo ugotovljeno, da gre za ukleščen živec, je prejel le analgetike in obrazec prijave poškodbe pri delu ni bil izpolnjen. Šele leta 2013 je bilo ugotovljeno, da gre za več let star in delno že zaraščen zlom hrbtenice. Ortoped je menil, da ni zmožen za nobeno fizično delo. Tudi sicer od poškodbe dalje ni več zmožen delati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana zavrnilna sodba vsebuje pravilne dejanske in materialno pravne razloge, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb o tožnikovi razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 80 % in poškodbe izven dela 20 % s pravico do dela na drugem delu: lažje fizično delo, delno sede in stoje, z ročnim premeščanjem bremen do 10 kg in brez dela na višini ali vročini, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, od 30. 9. 2015 dalje. Invalidski komisiji I. in II. stopnje sta v predsodnem upravnem postopku skladno ocenili, da tožnik zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela pri delu potrebuje fizične, pa tudi časovno razbremenitev. Sporno je, ali je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in ali je invalidnost posledica poškodbe pri delu.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),2 ki invalidnost definira in kategorizira v 63. členu. Po 1. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 se v I. kategorijo razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Za poškodbo pri delu se med drugim šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

7. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s sodno izvedenskim mnenjem, ki je še dodatno potrdilo oceno invalidskih komisij iz predsodnega upravnega postopka. Izvedenec ortoped je ocenil, da pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti in je zmožen opravljati delo z določenimi razbremenitvami. Pojasnil je, da gre za degenerativne spremembe hrbtenice in stanje po starejšem zlomu Th12. Funkcionalnost vratne in ledvene hrbtenice je sicer zmanjšana, vendar brez nevroloških izpadov na zgornjih in spodnjih okončinah. Ker degenerativni proces v funkcionalnem smislu, razen zmernega zmanjšanja gibljivosti aksialnega skeleta, tožniku ne povzroča klinične okvare živčevja, po mnenju izvedenca dodatne razbremenitve niso potrebne. Pojasnil je, da je zlom telesa vretenca Th12 kostno že povsem zaraščen in je povzročil blago motnjo sagitalnega ravnotežja v višini prsno-ledvenega prehoda, kar zahteva večjo mišično delo hrbtnega mišičja in mišičja medeničnega obroča ter povzroča mišično preutrujenost in bolečine. V povezavi s prekomerno telesno težo je poleg priznanih stvarnih razbremenitev utemeljena tudi časovna razbremenitev. Dodatne razbremenitve niso potrebne niti zaradi drugih tožnikovih obolenj.

Sodni izvedenec se je izrecno opredelil tudi do vzroka invalidnosti. Ocenil je, da gre za kombinacijo bolezni 80 % in poškodbe izven dela 20 %. Utemeljil je, da iz razpoložljive zdravstvene dokumentacije sploh ni mogoče ugotoviti, kdaj je do zloma prišlo, poleg tega ni prijave poškodbe pri delu.

8. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodno izvedensko mnenje, na katerega tudi sicer tožnik ni podal pravočasnih in konkretiziranih pripomb, jasno, popolno in strokovno prepričljivo. Podano je na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in tožnikovega osebnega pregleda. Skladno je tako z mnenjem invalidskih komisij kot razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, iz katere ne izhaja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo. Nasprotno, svetovane so mu razbremenitve pri delu, tudi v izvidu ortopeda z dne 17. 10. 2014, na katerega opozarja v pritožbi. Pridobljeno izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in tudi za zaključek, da je vzrok III. kategorije invalidnosti kombinacija bolezni in poškodbe izven dela. Ob pomanjkanju kakršnega koli listinskega dokaza, da je do zloma telesa vretenca prišlo leta 2006 med opravljanjem dela, je morala zatrjevana poškodba pri delu ostati nedokazana. Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

9. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe, zlasti glede diagnosticiranja in zdravljenja zloma hrbtenice, za rešitev zadeve niso pravno relevantne.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.