11. 9. 200

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Marjana Murovca iz Šempasa, ki ga zastopa Sonja Dolinar, odvetnica v Ljubljani, na seji 11. septembra 2007

odločilo:

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 192/2003 z dne 10. 11. 2005 in sodba Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 203/2000 z dne 4. 10. 2002 se razveljavita in se zadeva vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Upravna enota Nova Gorica je zavrgla pritožnikovo zahtevo za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida. Ugotovila je, da je pritožnik že zahteval priznanje navedenega statusa, vendar je bila njegova vloga 16. 11. 1984 zavrnjena kot prepozno vložena. Na odločitev se je pritožil, njegova pritožba je bila zavrnjena in potrjena odločitev prvostopenjskega upravnega organa. Zoper to odločitev pritožnik ni uveljavljal pravnih sredstev, zato naj bi odločitev postala pravnomočna. Na podlagi navedenih ugotovitev je Upravna enota njegovo vlogo zavrgla, saj naj tretji odstavek 121. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZVojI) ne bi dajal pravice vložiti zahteve v roku, navedenem v tej določbi, tudi osebam, ki so status mirnodobnega invalida že neuspešno uveljavljale (zaradi zamude petletnega materialnega roka) na podlagi Zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Uradni list SFRJ, št. 68/81 in nasl. – v nadaljevanju ZTPVI). Navedeni sklep je Upravna enota oprla tudi na vsebino četrtega odstavka 121. člena ZVojI. Ta je določal, da lahko upravičenci, ki po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, statusa mirnodobnega vojaškega invalida niso mogli uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, status po ZVojI uveljavijo le, če je bila prva zahteva vložena pravočasno. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pritožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo. Ugotovilo je, da je prvostopenjski upravni organ pravilno zavrgel pritožnikovo vlogo, saj je ta zamudil prekluzivni rok za uveljavljanje navedenega statusa, tj. zahteve ni vložil v roku petih let od dneva odpusta iz oboroženih sil. Tudi ZVojI naj bi v 96. členu določal enako, tj., da se lahko takšna zahteva vloži najkasneje v roku petih let po domnevnem nastanku bolezni. Ker je pritožnik ta rok zamudil, je tudi Ministrstvo menilo, da ne more uveljavljati statusa po določbah tretjega in četrtega odstavka 121. člena ZVojI. Upravno sodišče je tožbo pritožnika zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo. Sodišči sta pritrdili navedenim stališčem upravnih organov.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Meni, da je bil ZVojI napačno uporabljen. Opisuje nastanek in potek svoje bolezni. Pojasnjuje, zakaj meni, da je vložil vlogo v petletnem roku. Pove, da je vložil prvo zahtevo leta 1978, takoj ob ugotovitvi začasne nesposobnosti za služenje vojaškega roka, drugo pa leta 1984, dve leti po ugotovitvi, da je trajno nesposoben za služenje vojaškega roka. Ker naj določbi 96. in 121. člena ZVojI ne bi bili uporabljeni glede na navedena dejstva, naj bi bilo kršeno tudi načelo enakosti pred zakonom.

3.Senat Ustavnega sodišča je 23. 5. 2007 odločil, da se ustavna pritožba sprejme v obravnavo. Ustavno pritožbo je Ustavno sodišče v skladu s 56. členom tedaj veljavnega Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) poslalo Vrhovnemu sodišču ter v skladu z 22. členom Ustave toženi stranki v upravnem sporu in jima omogočilo, da na ustavno pritožbo odgovorita, česar pa nista storila.

B.

4.Pritožnik je leta 1977 služil vojaški rok, zaradi bolezni je bil leta 1978 za 4 leta oproščen služenja vojaškega roka. Leta 1982 je bilo dokončno ugotovljeno, da je trajno nesposoben za služenje vojaškega roka (trajna okvara ledvic). Navaja, da je prvo zahtevo vložil leta 1978, drugo zahtevo za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida pa leta 1984. Ta vloga je bila zavržena kot prepozno vložena. Naslednjo zahtevo je vložil po uveljavitvi Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. v nadaljevanju ZVojI). Tudi ta vloga je bila zavržena, ker so upravna organa in sodišči šteli, da ne more uveljavljati statusa na podlagi tretjega odstavka 121. člena ZVojI (prehodna določba), saj mu status po prej veljavnem zakonu ni bil priznan zato, ker je zamudil petletni rok za uveljavitev statusa.[1]

5.ZVojI je pričel veljati 1. 1. 1996. Tretji odstavek 121. člena ZVojI določa, da je zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida do uveljavitve ZVojI, mogoče vložiti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Upravna enota je njegovo zahtevo zavrnila, ker je ugotovila, da mu prvič (na podlagi ZTPVI) status ni bil priznan, ker je vlogo vložil izven petletnega roka iz 97. člena.[2] To stališče je zavzela tudi glede na določbo četrtega odstavka 121. člena ZVojI.[3] Drugostopenjski organ je pritožnikovo pritožbo zavrnil in potrdil odločitev upravne enote. Upravno in Vrhovno sodišče sta odločitvi upravnih organov potrdili. Šteli sta, da določbe tretjega odstavka 121. člena ZVojI ni mogoče obravnavati ločeno od določbe četrtega odstavka 121. člena ZVojI. Zavzeli sta stališče, da lahko zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje navedenega statusa do uveljavitve ZVojI, vložijo v dveh letih po uveljavitvi ZVojI le tiste osebe, ki so tako zahtevo pravočasno vložile po prejšnjih predpisih.

6.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-170/05 in Up-224/03 z dne 19. 1. 2006 (Uradni list RS, št. 11/2006 in OdlUS XV, 6) razveljavilo četrti odstavek 121. člena ZVojI, pobudo za začetek postopka tretjega odstavka 121. člena ZVojI pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da: "10. Iz jezikovne razlage določbe tretjega odstavka 121. člena ZVojI izhaja, da je zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja ali poslabšanja bolezni lahko vložila oseba v roku dveh let po uveljavitvi ZVojl, če je okvara zdravja, ki je posledica bolezni oziroma poslabšanja bolezni, nastala v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida do uveljavitve ZVojI. Zakonodajalec je pridobitev statusa vojaškega mirnodobnega invalida vezal na dejanske okoliščine, ki so morale nastati do uveljavitve ZVojI. Za osebo, ki je uveljavljala status vojaškega mirnodobnega invalida, je bilo torej pomembno, da je dobila okvaro zdravja v miru pri opravljanju vojaške dolžnosti ali v zvezi z njenim opravljanjem ali pri opravljanju dolžnosti v vojaški šoli (tako v prvem odstavku 3. člena ZVojI, podobno v prvem odstavku 12. člena ZTPVI). Zahtevo je morala vložiti v roku dveh let od uveljavitve ZVojI, sicer je bila prekludirana.

Iz navedene jezikovne razlage določbe tretjega odstavka 121. člena ZVojI jasno izhaja, da se navedena določba uporablja za vse osebe, ki so do uveljavitve ZVojI utrpele okvaro zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni v okoliščinah, odločilnih za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida, vendar statusa še niso pridobile. Drugi pogoji za vložitev zahteve na podlagi te določbe niso zahtevani. Zato je utemeljen in logičen zaključek, da se navedena določba ne nanaša zgolj na osebe, ki do uveljavitve ZVojI niso vložile zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega vojnega invalida, temveč se nanaša tudi na osebe, ki so takšno zahtevo že vložile, vendar statusa niso mogle uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti in je bila zato njihova zahteva zavrnjena. Takšna razlaga je tudi skladna z Ustavo, ker zagotavlja enako obravnavo oseb, ki so do uveljavitve ZVojI utrpele okvaro zdravja zaradi bolezni oziroma zaradi poslabšanja bolezni v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida, vendar statusa do uveljavitve ZVojI niso pridobile. Ker je pobuda v tem delu očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

Določbo četrtega odstavka 121. člena ZVojI je Ustavno sodišče razveljavilo z utemeljitvijo: "Določba četrtega odstavka 121. člena ZVojI se sklicuje na tretji odstavek 121. člena ZVojI., ki določa, da je zahteva osebe iz tretjega odstavka 121. člena ZVojI, ki po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZVojI, statusa mirnodobnega vojaškega invalida ni mogla uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, ne glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZVojI pravočasna, če je bila prva zahteva vložena v tem roku. Ker določba tretjega odstavka 121. člena ZVojI pokriva vse dejanske in pravne položaje vojaških mirnodobnih invalidov v predhodnem obdobju, ni jasno, za katere pravne položaje naj bi se določba četrtega odstavka 121. člena ZVojI uporabljala, niti ni jasno, kateri rok je relevanten za vložitev zahtev za pridobitev statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida, glede na to, da določba četrtega odstavka 121. člena ZVojI drugače določa pravočasnost vložitve zahteve, kot to določa določba tretjega odstavka 121. člena ZVojI. Do jasnega odgovora na to vprašanje tudi z uporabo metod razlage ni mogoče priti.

Vrhovno in Upravno sodišče sta svojo odločitev oprli tudi na določbo četrtega odstavka 121. člena ZVojI, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo in jo je zato razveljavilo. Sodišči sta svoji odločitvi sicer oprli tudi na določbo tretjega odstavka 121. člena ZVojI, vendar sta ji z razlago dali vsebino, ki nima podlage v besedilu te zakonske določbe.

9.Kot je bilo že navedeno, izpodbijani sodbi temeljita na določbi, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo. S tem, ko je bila navedena določba uporabljena v konkretnem postopku, je bila pritožniku kršena pravica iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato je bilo treba izpodbijani sodbi razveljaviti in zadevo vrniti Upravnemu sodišču v novo odločanje.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]V skladu s prvim odstavkom 97. člena ZTPVI se je zahteva za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida zaradi bolezni lahko vložila takoj po odpustu iz oboroženih sil, vendar najpozneje v petih letih od dneva odpusta. V skladu s 94. členom tega zakona se je dejstvo nastanka bolezni ugotavljalo na podlagi medicinske dokumentacije iz časa službe v oboroženih silah ali iz obdobja 30 dni po odpustu iz oboroženih sil.

[2]Člen 96 ZVojI v prvem odstavku določa: "Zahteva za priznanje statusa vojnega invalida na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni, se lahko vloži najkasneje v petih letih po domnevnem nastanku bolezni."

[3]Četrti odstavek 121. člena ZVojI določa: "Zahteva iz prejšnjega odstavka osebe, ki po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, statusa mirnodobnega vojaškega invalida ni mogla uveljaviti, zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, je ne glede na določbo prvega odstavka 96. člena tega zakona pravočasna, če je bila prva zahteva vložena v tem roku.

[4]Tako Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-170/05 in Up-224/03 z dne 19. 1. 2006 (Uradni list RS, št. 11/06 in OdlUS XV, 6).