Jedro

Tožnica je na zaslišanju izrecno navedla, da že dve leti neprekinjeno biva na naslovu, kjer ima urejene pogoje za bivanje in osebne stvari in da na omenjeni naslov dobiva tudi pošto. Na tem naslovu je tudi solastnica hiše. Glede na navedeno je upravni organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil, da se v register stalnega prebivalstva vpiše stalno prebivališče tožnice na tem naslovu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Slovenska Bistrica je z izpodbijano odločbo odločila, da se po dokončnosti te odločbe, A.A., v register stalnega prebivalstva vpiše stalno prebivališče na naslovu X. Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku uvedenem po uradni dolžnosti, na podlagi 5. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb), z namenom ugotovitve dejanskega stalnega prebivališča stranke.

2. V postopku, ki ga je začela voditi Upravna enota Maribor, je bila stranka pozvana, da v roku 8 dni od prejema obvestila o uvedbi postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, uredi prijavo stalnega prebivališča na naslovu dejanskega prebivanja, oziroma v kolikor tega ne bo storila, poda izjavo na zapisnik pri pristojni upravni enoti. Stranka je 17. 1. 2015 po e-pošti posredovala izjavo, prav tako je podala izjavo na zaslišanju 5. 2. 2015, kjer je izpovedala, da že dve leti neprekinjeno dejansko stalno prebiva na naslovu X., da nekaj pošte prejema tudi na Y. in da v X. ne želi prijaviti stalnega prebivališča, preselitev na naslov Y. pa ni mogoča. Glede na izjavo stranke podano na zaslišanju 5. 2. 2015, je upravna enota ugotovila, da stranka dejansko prebiva na naslovu X., zato je zadevo odstopila Upravni enoti Slovenska Bistrica, ki je stranko 17. 2. 2015 pozvala k ureditvi prijave prebivališča na naslovu dejanskega bivanja. Stranka je na upravni enoti 19. 2. 2015 vložila vlogo iz katere izhaja, da je središče njenih življenjskih interesov v Mariboru, kjer je prijavljena tudi na Zavodu za zaposlovanje, prav tako je vezana na CSD Maribor, Center za izobraževanje Maribor itd. Ponovno je pojasnila okoliščine, zaradi katerih ne more prebivati na naslovu Y., in pojasnila, da bivši mož na Y. ne živi. Na podlagi vseh v postopku pridobljenih podatkov je upravni organ ugotovil, da stranka dejansko živi na naslovu X., zato je na podlagi določb ZPPreb odločil o vpisu stalnega prebivališča stranke.

3. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za notranje zadeve, je pritožbo A.A. zavrnil na podlagi ugotovitve, da je bilo v prvostopenjskem postopku pravilno ugotovljeno dejansko prebivanje stranke.

4. Tožnica v tožbi odločitvi obeh upravnih organov oporeka in navaja, da je že vložila tožbo zaradi motenja posesti stanovanja na Y. in upa, da bo s tožbo dosegla, da bo svoje stanovanje lahko uporabljala. Zaradi spremembe prebivališča na naslov X., bi morala zamenjati osebne dokumente, za kar nima denarja, zato sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe tako, da ostane njeno stalno prebivališče še vedno na naslovu Y. 5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem zavrača tožbene navedbe in vztraja pri navedbah iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene ter dodatno pojasnjuje, da se z ugotavljanjem dejanskega stalnega prebivališča oziroma prijave le-tega zasleduje temeljni namen ZPPreb, ki je v ažurnem vodenju registra stalnega prebivalstva. Ta namen je mogoče uresničiti le, če ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu dejanskega prebivanja, samo namen ali morebitna želja, pa za prijavo oziroma ohranitev naslova stalnega prebivališča ne zadoščata.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

8. V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da se je postopek začel po uradni dolžnosti pri Upravni enoti Maribor, kjer je imela tožnica ob uvedbi postopka prijavljeno stalno prebivališče. Upravna enota Maribor je tožnico obvestila o uvedbi postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča in ji dne 15. 1. 2015 posredovala vabilo, v katerem jo je poučila o dolžnosti in pravici prijave novega stalnega prebivališča. Na podlagi navedenega vabila je tožnica upravno enoto obvestila (17. 1. 2015) o okoliščinah, ki se nanašajo na njeno stalno prebivališče in ki so povezane z razvezo. Dne 5. 2. 2015 je bila tožnica zaslišana na upravni enoti (zapisnik o zaslišanju stranke). Pojasnila je, da že dve leti neprekinjeno dejansko prebiva na naslovu X., kjer je solastnica hiše, del hiše pa je v lasti bivšega moža. Pojasnila je tudi, da ima v hiši urejene pogoje za prebivanje in osebne stvari, in da na omenjeni naslov prejema tudi pošto, določeno pošto pa dobiva tudi na naslov Y. Na naslovu v X. ne želi prijaviti stalnega prebivališča, ker se želi odseliti nazaj na Y., kar pa trenutno, ker ni dosežen dogovor glede delitve premoženja, še ni mogoče. 9. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZPPreb (v primeru, ko se v postopku ugotovi, da posameznik dejansko prebiva na območju drugega pristojnega organa, se ugotavljanje stalnega prebivališča odstopi pristojnemu organu, na območju katerega posameznik stalno prebiva) je bila zadeva odstopljena v pristojno reševanje Upravni enoti Slovenska Bistrica, ki je 17. 2. 2015 tožnico obvestila o dosedanjih ugotovitvah postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. V obvestilu je bila tožnica seznanjena z osnovnim namenom ZPPreb, ki se nanaša na prijavo prebivališča in zagotavljanje evidence o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov ter opozorjena, da bo v primeru prijave stalnega prebivališča v roku 8 dni po prejemu obvestila, postopek s sklepom ustavljen, v nasprotnem primeru pa bo upravna enota prijavo, na podlagi izdane odločbe, izvedla sama. Tožnica je 19. 2. 2015 prvostopenjskem organu posredovala pisno pojasnilo, ki se nanaša na nemožnost prebivanja na prebivališču v Y. in navedla, da je zahteva, da v 8 dneh prijavi stalno prebivališče na X., neutemeljena. V nadaljevanju postopka je bila izdana izpodbijana odločba, na podlagi katere je bil izveden vpis stalnega prebivališča v register stalnega prebivalstva (šesti odstavek 8. člena ZPPreb).

10. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ, po izvedenem dokaznem postopku, pravilno ugotovil, da tožnica na naslovu Y. ne prebiva in posledično odločil, da se tožnici kot naslov stalnega prebivališča določi X. 11. Postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ureja določba 8. člena ZPPreb, ki v primeru, ko pristojni organ podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oziroma je obveščen, da tam ne prebiva stalno, določa dolžnost uvedbe postopka za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča (prvi odstavek 8. člena ZPPreb). Tožnica je na zaslišanju dne 5. 2. 2015 izrecno navedla, da že dve leti neprekinjeno biva na naslovu v X., kjer ima urejene pogoje za bivanje in osebne stvari in da na omenjeni naslov dobiva tudi pošto. Na tem naslovu je tudi solastnica hiše. Ker to dejstvo v postopku ni sporno, sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na neurejena premoženjska razmerja med bivšima zakoncema in tožničino željo, da se preseli v stanovanje Y. Neurejena premoženjska in druga razmerja med bivšima zakoncema namreč na sporni postopek ne morejo vplivati, tožnica pa lahko svoje pravice varuje v drugih postopkih, na podlagi drugih materialnih predpisov in po njihovem končanju, v skladu z določbami ZPPreb, poda predlog za spremembo stalnega prebivališča. 12. Glede na navedeno je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.