Jedro

Po določbi 6. točke prvega odstavka 205. člena ZPP sodišče postopek prekine tudi v primeru, če tako določa drug zakon in navedeni Zakon je v obravnavanem primeru takšen “drug” zakon. Zakon ne vsebuje določbe o nadaljevanju prekinjenega postopka, na podlagi določbe drugega odstavka 15. člena Zakona, pa se po preteku treh mesecev, kot najdaljšega možna časa trajanja prekinitve postopka, postopek po zakonu nadaljuje. Ob pravilni uporabi te določbe Zakona in ob pravilni uporabi določbe tretjega odstavka 208. člena ZPP bi sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo postopek po prenehanju razloga za prekinitev, ki je v obravnavanem primeru potek časa treh mesecev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se z dnem 4. 5. 2016 nadaljuje pravdni postopek, ki je bil prekinjen dne 26. 4. 2016. 2. Toženec je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje z navedbo, da ga izpodbija v celoti, pri tem pa ni navedel pritožbenih razlogov. Navajal je, da je sodišče prve stopnje izdalo povabilo za mediacijo, sam je dokument podpisal in ga sodišču poslal, podpisal je izjavo o strinjanju z mediacijo. S sklepom je sodišče prekinilo zadevo za tri mesece. Izjavo je poslal priporočeno in verjame, da jo je sodišče prejelo, saj je prejel povabilo na mediacijo. Je brez zaposlitve, sklep ni v skladu z višino dejanskega dolga, ki znaša 150,00 EUR. Meni, da ni enakopravno obravnavan v obravnavani zadevi, saj tožniku ne dolguje 1.002,26 EUR, zato sklepa, da ni pravično, da tožnik terja ta znesek in ni dopustno, da sodišče prve stopnje to dopušča. Tožnik mu je izdal dokument, ki je bil posredovan sodišču in ga prilaga v prilogi pritožbe, ni etično, nemoralno, da se toženčevi dokazi ignorirajo in ne upoštevajo, sodišče naproša, da poizve o realnem dolgu, ki znaša manj kot 200,00 EUR. Sodišče prosi tudi, da upošteva njegovo željo po mediaciji in upošteva poslano podpisano izjavo o strinjanju za mediacijo, ter da se odpravi višina dolga v tožbi na realno vsoto dolga in se upoštevajo njegova dokazila o poravnavi dolga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz zgoraj povzetih pritožbenih navedb izhaja, da pritožba izpodbija sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v pritožbenih navedbah pa poudarja dejstvo, da je toženec podal pisno soglasje za postopek mediacije in da je dolg do tožnika že poravnal ter mu ne dolguje zneska 1.002,26 EUR. Tožnik mu je izdal dokument, toženčev realni dolg znaša manj kot 200,00 EUR.

5. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 4. 2016 prekinilo ta pravdni postopek za tri mesec na podlagi 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sporov (v nadaljevanju: Zakon), in da sklepa z dne 26. 3. 2016 pravdni stranki nista izpodbijali.

Po določbi 6. točke prvega odstavka 205. člena ZPP sodišče postopek prekine tudi v primeru, če tako določa drug zakon in navedeni Zakon je v obravnavanem primeru takšen “drug” zakon. Zakon ne vsebuje določbe o nadaljevanju prekinjenega postopka, na podlagi določbe drugega odstavka 15. člena Zakona, pa se po preteku treh mesecev, kot najdaljšega možna časa trajanja prekinitve postopka, postopek po zakonu nadaljuje. Ob pravilni uporabi te določbe Zakona in ob pravilni uporabi določbe tretjega odstavka 208. člena ZPP bi sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo postopek po prenehanju razloga za prekinitev, ki je v obravnavanem primeru potek časa treh mesecev.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 208. člena ZPP. Napačna uporaba te postopkovne določbe lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak mora pravdna stranka ta pritožbeni razlog argumentirano uveljavljati v pritožbi. Toženec pa v pritožbi ni uveljavljal tega pritožbenega razloga, pritožbeno sodišče pa samo ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero od tistih bistvenih kršitev, na katere pa mora paziti po uradni dolžnost (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbene navedbe pa so po presoji pritožbenega sodišča pravno neupoštevne, saj toženec z njimi navaja dejstva in svoje stališče v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka. Pritožba pa ne izpodbija v sklepu sodišča prve stopnje ugotovljenega dejstva, da tožnik ni dal soglasja, da se opravi mediacija, zato toženec ne more uspešno nasprotovati nadaljevanju pravdnega postopka v obravnavani zadevi, ker ob izostanku tožnikovega soglasja postopka mediacije postopka ni mogoče opraviti glede na že navedeno določbo 15. člena zakona.

7. Glede na vse obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče prve stopnje zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Toženec v pritožbi ni niti zaznamoval stroškov pritožbenega postopka, zato o teh ni odločeno.