Jedro

Predlog za sodno ureditev meje mora biti dovolj konkretiziran, da omogoča opredelitev spornega mejnega prostora in presojo kriterijev iz 77. člena SPZ po zakonskem vrstnem redu. Če predlagatelj ne zatrjuje niti približnega poteka sporne meje, sodišče predloga ne more vsebinsko obravnavati, saj ne more samo ugotavljati, katera meja je sporna, ali nadomeščati manjkajočih trditev predlagatelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) predlog predlagateljice za sodno ureditev meje zavrglo in (II) sklenilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2.Zoper sklep je pritožbo vložila predlagateljica iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov ter predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugega sodnika, ki bo zadoščal kriterijem neodvisnosti.

3.Sodišče je predlog predlagateljice neutemeljeno zavrglo iz razloga, ker naj ga ne bi jasno dopolnila s pravno relevantnimi navedbami, kje naj bi prej potekala meja, da bi bil sposoben za obravnavo. Predlagateljica je sodišču predlagala, da naj samo izvede morebitne dodatno potrebne dokaze po uradni dolžnosti. Načelna prepoved informativnih oziroma poizvedovalnih dokazov velja predvsem v pravdnem postopku, kjer se dokazi izvajajo za ugotovitev resničnosti že zatrjevanih dejstev. V nepravdnem postopku pa prepoved skoraj nima pomena, ker sodišče samo skrbi za ugotovitev resnice. Tudi sodna praksa je priznala več pomembnih izjem, kjer so tako imenovani informativni dokazi dopustni. Pri ureditvi meje je sodišče samo dolžno ugotavljati dejansko stanje in je zato meja med informativnim in pravim dokazom ohlapna. Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 335/2010 zapisalo, da je treba prepoved informativnih dokazov razlagati zadržano. Zato ta prepoved ni absolutna. Dejstvo je tudi, da je predlagateljica v tem postopku upravičena do brezplačne pravne pomoči.

4.V nepravdnem postopku za ureditev meje sodišče določi mejo po določenem zaporedju in po zakonskem zaporedju tehta te kriterije. Tega pa sodišče ni upoštevalo in je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ker je odločalo le na podlagi močnejše pravice.

5.Sodišče bi moralo uporabiti določbe 77. člena SPZ1. V konkretnem primeru ureditev meje ne temelji na mirni posesti in tako ostane le še ureditev meje na podlagi pravičnega preudarka. Zaradi nepravilne uporabe materialnopravne določbe se sodišče prve stopnje s tem kriterijem za ureditev meje ni ukvarjalo in je zato posledično ostalo dejansko stanje glede pravno odločilnih okoliščin nepopolno ugotovljeno.

6.Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določil postopka po 14. točki 339. člena ZPP2, ker je odločitev oprlo na nepravilno opredelitev, da predlagateljica meje ni pokazala oziroma jo je stalno premikala. Če stranka ne zna pokazati meje, to ni ovira za postopek, ker je prav namen postopka, da sodišče mejo ugotovi in določi. Sklep ima tako pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Stranke pa niso dolžne vedeti, kje meja natančno poteka, zato se vodi sodni postopek z geodetskim izvedencem. V zadevi II Cp 2839/2015 je Višje sodišče v Ljubljani odločilo, da predloga za ureditev meje ni mogoče zavrniti, če je meja sporna in je predlog vložen, temveč to pomeni, da mora mejo urediti sodišče. Dokazovanje močnejše pravice je sicer del postopka, vendar ne sme biti razlog za zavrnitev. Sodišče pa mora končati postopek po kriterijih iz 77. člena SPZ.

7.Tožnica se pošteno zavzema za pravilno in pravično določitev meje, pri čemer se je zaradi neupoštevanja in omalovaževanja njenih navedb počutila osebno zelo prizadeto. Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 322/2013 ugotovilo, da spor o lastninski pravici ni razlog za prekinitev nepravdnega postopka, saj ne gre za predhodno vprašanje. Vprašanje pripadajočega zemljišča mora nepravdno sodišče rešiti kot glavno vprašanje.

8.Predlagateljica v tem postopku ni imela dostopa do sodišča in s tem do učinkovitega pravnega sredstva in enakopravnega varstva. Z izpodbijano odločitvijo so ji bile pomembno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Predlagateljica verjame in zaupa, da bo pritožbeno sodišče upoštevalo temeljna ustavna načela, na katera je v svojih odločitvah opozorilo tudi Ustavno sodišče ter zelo nedvoumno prakso višjih sodišč, Vrhovnega sodišča in ESČP3, zavarovalo pritožnico in njene človekove pravice in temeljne svoboščine ter z njimi povezane osebnostne pravice pred nezakonitim ravnanjem nasprotnih udeležencev in ji povrnilo zaupanje v pravo in pravno državo.

9.Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

10.Pritožba ni utemeljena.

11.V skladu s 23. členom ZNP-1 mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih ZPP določa za tožbo. Predlog za ureditev meje mora vsebovati tudi zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, med katerimi se predlaga ureditev meje, in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku (169. člen ZNP-1). To omogoča sodišču, da vsebinsko obravnava predlog, nasprotnim udeležencem pa, da se učinkovito branijo. Varovanje človekovih pravic in svoboščin iz Ustave RS, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in spremljajočih Protokolov ter z njimi povezane osebnostne pravice, na kar se v pritožbi sklicuje predlagateljica, je treba v postopku zagotoviti obema stranema. Predlog predlagateljice pa ni takšen.

12.V prvem odstavku 77. členu SPZ je določeno, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Kriterijev močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena sodišče, tako kot pravilno navaja pritožnica, ne more izbirati v poljubnem vrstnem redu, temveč si mora prizadevati, da ob določenih predpostavkah reši mejni spor najprej na podlagi močnejše pravice4. Če to ni mogoče, mora mejo urediti po zadnji mirni posesti5. Šele na koncu, če tudi to ni mogoče, lahko sodišče upošteva vse okoliščine6 in določi mejo po pravičnosti. Predlog mora zato vsebovati vse podatke, ki omogočajo vsebinsko obravnavo predloga po vseh kriterijih. Od predlagatelja pa se tudi pričakuje, da pojasni, zakaj je meja sporna, torej, da opredeli, kje je meja potekala prej, ali se je premaknila in zakaj. Za mejni spor namreč gre, če se dva prepirata o tem, ali neki pas zemljišča spada k eni ali k drugi parceli. Značilno zanj je, da izvira iz nejasnosti o tem, kje poteka meja. Osrednjega pomena ni vprašanje pridobitve zemljišča, temveč kje je meja potekala prej, ali se je premaknila in zakaj. Predlagateljica nasprotnim udeležencem (pavšalno) očita nezakonito ravnanje in prisvajanje njenega, nasprotni udeleženci pa trdijo, da je meja jasna in da katastrska meja predstavlja tudi dejansko mejo med udeleženci. Sodišče prve stopnje je zato od predlagateljice na naroku na kraju samem utemeljeno zahtevalo, da v naravi pokaže mejno linijo, na katero se je sklicevala v predlogu in načrtu parcel v prilogi A2, ali pa vsaj pokaže katero drugo jasno razmejitveno linijo. Tega pa ni storila in tudi nove mejne linije kljub večkratnim pozivom sodišča in pojasnilom ni pokazala oziroma jo je stalno premikala, tako da je na naroku ni bilo mogoče niti približno določiti. S tem je sodišču onemogočila opredelitev spornega mejnega prostora.

13.Sporni mejni prostor je zemljišče med mejama, ki ju vsak drugače pokažeta sprta mejaša. Če ni zatrjevane mejne linije, ni mogoče opredeliti območja spornega mejnega prostora. Mejna linija je pomembna, ker je treba sporni mejni prostor ovrednotiti, od te vrednosti pa je odvisno, po katerih kriterijih bo sodišče mejo uredilo, nasprotnim udeležencem pa omogoča, da se o tem izjasnijo. Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog pa ne soglašata, da se meja uredi na podlagi močnejše pravice, lahko vsak izmed njiju uveljavlja močnejšo pravico v pravdnem postopku (78. člen SPZ). Vrednost spornega mejnega prostora je zato odločilna za dopustnost odločanja po močnejši pravici v nepravdnem postopku, zato mora sodišče v nepravdnem postopku sodne ureditve meje čim bolj jasno opredeliti ta sporni mejni prostor. Nasprotni udeleženci so na naroku na kraju samem pokazali vsak svojo zatrjevano mejno linijo med njihovimi parcelami in parcelo predlagateljice. Predlagateljica tega ni storila, poleg tega je postalo tudi nejasno, ali tožnica sploh želi urediti mejo na način, kot jo je predlagala v predlogu in izhaja iz načrta A12.

14.Izgovor, ki ga predlagateljica v pritožbi navaja, da meje ni znala točno pokazati, ni sprejemljiv, saj meje ni niti približno zanesljivo pokazala. Neutemeljeno je njeno pričakovanje, da bo sodišče glede na okoliščine tega primera mejo določilo po pravičnosti. V danem primeru ne gre za situacijo, ko en sosed neko mejo zatrjuje, drugi pa ji nasprotuje, a ne zatrjuje, kje v naravi bi po njegovem potekala meja, ker meja v naravi ni označena, iz katastra pa je razvidno le, da gre za sosednji parceli. Obravnavana zadeva pa tudi ni primerljiva z zadevo7, na katero se sklicuje v pritožbi predlagateljica, ker je v tej zadevi predlagateljica postopek sprožila na osnovi poziva geodetske uprave. Glede na trditve nasprotnih udeležencev, da je med letoma 2010 in 2011 predlagateljica ob odsotnosti nasprotnih udeležencev podrla žičnato ograjo, ki je bila postavljena na meji, ter podporne železne stebre, tako da je ostalo samo nekaj betonskih8, pa je neutemeljeno tudi predlagateljičino pritožbeno stališče, da v konkretnem primeru meje ni mogoče urediti po kriteriju zadnje mirne posesti (in jo mora sodišče zato določiti po pravičnosti).

15.Predlagateljičina zatrjevanja o prilaščanju njenega zemljišča s strani nasprotnih udeležencev z zlorabami predpisov in neveljavnimi pogodbami kljub zahtevi za ureditev meje, dejansko kažejo tudi na drug postopek. ZNP-1 zdaj izrecno za primer spora o določeni površini nepremičnine, ko meja ni sporna, določa, da ne gre za ureditev meje. Ker je mejna črta, do katere sega na eni strani zemljišče prvega mejaša, na drugi strani pa zemljišče drugega, vsak premik te črte pomeni, da je eden od njiju pridobil del zemljišča v škodo drugega. Ker močnejšo pravico pomeni lastninska ali bonitarna lastnina na spornem zemljišču, je treba razmejiti, kdaj to pravico varovati v pravdi in kdaj v nepravdnem postopku za ureditev meje (167. člen ZNP-1). Sodišče prve stopnje je zato predlagateljico utemeljeno opozorilo, da mora o tem podati jasne navedbe, česar ni storila. Če bi se izkazalo, da je v danem primeru sporno vprašanje pridobitve spornega dela zemljišča, ki je po zemljiškoknjižnih podatkih last nasprotnih udeležencev, predlagateljica pa ga šteje za njej lastnega, bi moralo sodišče nepravdni postopek ustaviti ter postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.9

16.Pritožbeno sodišče zato pritrjuje sodišču prve stopnje, da predlagateljičin predlog za ureditev meje ni jasen in ga ni mogoče vsebinsko obravnavati, ker zahtevam kljub opozorilom in pozivu sodišča prve stopnje ni zadostila in zato neutemeljeno pričakuje vsebinsko in meritorno odločitev. Zatrjevanje, da so se meje historično spremenile, in obtoževanje nasprotnih udeležencev, da nezakonito ravnajo, ne zadostujejo. Naknadno predloženi načrt parcel (A37), ki ga je predlagateljica pridobila od geodetskega podjetja, pa ne dokazuje, da se je situacija glede meja med parcelami zelo spremenila.

17.Podatke za dopolnitev predloga, da bi bil ta sposoben za obravnavo, je dolžna pridobiti predlagateljica sama. Tega namesto nje sodišče ne sme10. Izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov je moč dopustiti, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. Podatki, ki jih predlagateljica rabi za opredelitev dejstev, niso zunaj njenega dosega, temveč si je, kot je sama navedla, premislila, da bi jih pridobila.

18.Na osnovi odločbe Bpp 1006/2021 z dne 3. 5. 2021 (A 16) ima predlagateljica brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov enega sodnega izvedenca ustrezne stroke v tem nepravdnem postopku. Da bi sodišče lahko začelo z izvajanjem dokazov (z izvedencem), pa je pogoj, da je predlog sposoben za obravnavo. Zato predlagateljičina zahteva sodišču, da naj izvedencu naroči, da te dokaze pridobi, ni utemeljena in ji sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Podlage za takšno zahtevo ji tudi odločbi Bpp 727/219 dne 13. 5. 2019 in Bpp 727/2019 z dne 9. 9. 2021 ne dajeta.

19.Pritožba glede na obrazloženo ni neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu tudi ni našlo kršitev, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 356. člena ZPP).

-------------------------------

Stvarnopravni zakonik.

Zakon o pravdnem postopku.

Evropsko sodišče za človekove pravice.

Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni mejaš pridobil na katerega izmed pravno veljavnih načinov. V skladu s SPZ se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Prednost ima tista meja, ki je bolje podprta z dokazi (urejena meja v katastru, starejši elaborati, dogovori, zemljiškoknjižni podatki), upošteva se tudi natančnost katastrskih podatkov.

Upošteva se meja, ki sta jo oba soseda dlje časa prostovoljno spoštovala in ni bila sporna; npr. ograja.

Stanje v naravi, ekonomsko smiselnost, stari mejniki, naravne meje ipd.

VSL Sklep II Cp 2839/2015 z dne 18. 11. 2015.

Glej: 7. točka pripravljalne vloge za dne 22. 10. 2020 (list. št. 67).

Sklicevanje predlagateljice v pritožbi na sklep Vrhovnega sodišča RS IIIps 322/2023 ni relevantno, ker sodišče prve stopnje nepravdnega postopka ni prekinilo.

Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 335/2010, na katero se v zvezi s tem predlagateljica v pritožbi sklicuje, se s prepovedjo informativnih dokazov ne ukvarja.