Jedro

Sodišče prve stopnje se je glede prekinitve postopka nepravilno oprlo na določilo v zvezi z odločanjem o predhodnim vprašanjem (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi je predhodno vprašanje, kdo so dediči po pokojni dolžnici in s tem tudi lastniki predmeta izvršbe nepremičnine. Za odločanje o predhodnem vprašanju velja merilo smotrnosti. Sodišče o njem odloči sámo z učinkom za naveden postopek razen, če bi bilo to nesmotrno, ker je na matičnem področju postopek že v teku in je pričakovati, da bo kmalu zaključen. V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje pojasnilo, da postopek na matičnem (zapuščinskem) področju ni v teku. Prekinitev postopka pa je v obravnavani zadevi neutemeljena že zato, ker je sodišče prve stopnje že izdalo sklep o nadaljevanju postopka z dediči dolžnice z dne 18. 4. 2018 (sklep o popravi z dne 29. 8. 2019). S tem je navedeno predhodno vprašanje že reševalo v obravnavanem postopku. Ker se je sodišče prve stopnje že odločilo upoštevati poimensko navedene dediče kot naslednike pokojne dolžnice, ni več upravičeno počakati na odločitev o enakem vprašanju do zaključka zapuščinskega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nepremičnina del stavbe št. 9, vpisana v zemljiško knjigo (I. točka izreka), postopek izvršbe prekinilo (II. točka izreka) in zahtevek upnice za povrnitev stroškov z dne 27. 8. 2018 zavrnilo (III. točka izreka).

2. Upnica v pravočasni pritožbi izpodbija odločitev o prekinitvi postopka (II. točka izreka). Meni, da za prekinitev ni pogojev, saj je predmetno nepremičnino kupila na javni dražbi in ji je bila ta že pravnomočno domaknjena, zato vprašanje dedovanja nima za obravnavano zadevo pomena. Dodaja, da je nenazadnje vprašanje pasivne legitimacije že sodišče prve stopnje rešilo s sklepom z dne 18. 4. 2018, tako tudi ne morejo biti prizadete procesne pravice dedičev. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžniki niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje se je glede prekinitve postopka nepravilno oprlo na določilo v zvezi z odločanjem o predhodnim vprašanjem (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi je predhodno vprašanje, kdo so dediči po pokojni dolžnici in s tem tudi lastniki predmeta izvršbe nepremičnine.1 Za odločanje o predhodnem vprašanju velja merilo smotrnosti. Sodišče o njem odloči sámo z učinkom za naveden postopek razen, če bi bilo to nesmotrno, ker je na matičnem področju postopek že v teku in je pričakovati, da bo kmalu zaključen.2 V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje pojasnilo, da postopek na matičnem (zapuščinskem) področju ni v teku. Ker gre za civilnopravno predhodno vprašanje, ni ovir, da se ne bi moglo o njem odločiti v izvršilnem postopku. V obravnavani zadevi je izvršilni postopek glede nepremičninske izvršbe tudi v zaključni fazi, saj je postal sklep o domiku pravnomočen, s tem pa je kupka (v obravnavani zadevi upnica) tudi pridobila pričakovalno pravico, da bo postala lastnica. V tej fazi nikakor ni smotrno, da izvršilno sodišče postopek prekine.

6. Prekinitev postopka pa je v obravnavani zadevi neutemeljena že zato, ker je sodišče prve stopnje že izdalo sklep o nadaljevanju postopka z dediči dolžnice z dne 18. 4. 2018 (sklep o popravi z dne 29. 8. 2019). S tem je navedeno predhodno vprašanje že reševalo v obravnavanem postopku. Odločitev o prekinitvi je po pojasnjenem neskladno s splošnim načelom prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim (prepoved venire contra factum proprium).3 Tudi vprašanje odpovedi dedovanju, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, lahko reši izvršilno sodišče sámo. Dedič postane v trenutku smrti stranka postopka pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dedovanju.4 Morebitno izjavo o odpovedi dedovanju upošteva sodišče tudi v izvršilnem postopku in mu ni treba čakati, da bo ta podana v zapuščinskem postopku.5 Po pojasnjenem so pravice dedičev ustrezno varovane, tudi tako, da odločitev izvršilnega sodišča glede predhodnega vprašanja učinkuje le za obravnavano zadevo (drugi odstavek 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ker se je sodišče prve stopnje že odločilo upoštevati poimensko navedene dediče kot naslednike pokojne dolžnice, ni več upravičeno počakati na odločitev o enakem vprašanju do zaključka zapuščinskega postopka. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep v II. točki izreka razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo najprej upoštevati učinkovanje sklepa o nadaljevanju postopka z dediči pokojne dolžnice in zagotoviti, da bo ta imel učinek pravnomočnosti za vse v njem navedene dediče s pravilno opravljeno vročitvijo. Kot izhaja iz spisa, sicer do prekinitve postopka v času smrti dolžnice leta 2011 ni prišlo, ker je ta imela pooblaščenca, ta pa je tudi zastopal takrat še neznane dediče. Vendar bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je pooblaščenec kasneje (leta 2013) umrl, tako je tedaj nastopila prekinitev postopka po samem zakonu (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ta pa se je lahko nadaljeval s pozivom dedičem, da vstopijo v postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tak pomen poziva je imel sklep z dne 18. 4. 2018. V nadaljevanju postopka pa bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti, ali se je kdo od dedičev odpovedal dedovanju. Če takšne izjave dedič ne poda, ostane stranka postopka.

9. Odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Sodišče prve stopnje izpostavlja lastništvo, čeprav je predmet predhodnega vprašanja dedna pravica. 2 O tem več Rijavec, V. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem. Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 134. 3 To načelo ne veže le strank v postopku v okviru načela vestnosti in poštenja, ampak tudi sodišče v okviru zagotavljanja poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) in pravne varnosti, kot podnačela pravne države (2. člen URS). Stranke lahko učinkovito uveljavljajo sodno varstvo le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča sodišča, ki jih načeloma ne sme brez utemeljenega razloga spreminjati. VSM sklep I Ip 1115/2015. 4 Dokler se dedič ne odpove dedovanju, je stranka postopka in se vstopu ne more upreti. Rijavec, V., nav. delo, 2. knjiga, str. 287. 5 Pri nepremični zapuščini je sicer obvezen zapuščinski postopek, vendar takšna ureditev ni uvedena zaradi ustanavljanja pravic, ampak zaradi zagotavljanja preglednosti v pravnih razmerjih glede nepremičnin. Sklep o dedovanju ni nujen za nadaljevanje postopka z dediči. Rijavec, V., nav. delo., 2. knjiga, str. 314.