Jedro

Stranske intervencije v smislu določb ZPP v nepravdnem postopku ni, ker se uporablja 19. člen ZNP, ki status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Materialni udeleženci so tako tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V obravnavani zadevi je pravni interes JM za udeležbo na strani nasprotnega udeleženca podan že zato, ker je v najemni pogodbi za sporno stanovanja navedena kot uporabnica stanovanja, ob spremembi nosilca najemnega razmerja pa utegne biti njen pravni položaj prizadet, ne glede na to, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni zahtevala njene izselitve. Treba ji je torej priznati status materialne udeleženke.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se JM dovoli udeležba v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah N 24/2012 na strani nasprotnega udeleženca, v III. točki izreka se sklep razveljavi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (I. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da Okrajno sodišče v Trbovljah je stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje o določitvi najemnika stanovanja (točka I izreka), ni dopustilo stranske intervencije JM na strani nasprotnega udeleženca (točka II izreka) in nepravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve o pravici do stranske intervencije na strani nasprotnega udeleženca JM ter o odločitvi o stvari in krajevni pristojnosti sodišča (točka III izreka).

2. Proti navedenemu sklepu (izrecno zoper celoten izrek) sta se pritožila nasprotni udeleženec in JM in navedla, da je stranska intervenientka hči nasprotnega udeleženca, ki jo je dolžan preživljati in ji je tudi dolžan zagotoviti nemoteno šolanje in stalno prebivališče, ki ga ima JM v spornem stanovanju na naslovu X. Predlagateljica ni zmožna plačevati stroškov za prebivanje v tem stanovanju, ima urejeno prebivališče in stanovanje, kjer živi skupaj s svojim otrokom pri svoji teti. Tudi EM ima urejeno prebivališče in živi v drugem stanovanju. V stanovanju tako živita nasprotni udeleženec in njegova hčerka J. Iz navedenih razlogov ima JM pravni interes, da sodeluje v tem nepravdnem postopku na strani nasprotnega udeleženca, ker gre za vprašanje njenega prebivališča in pravice, da živi s svojim očetom v tem stanovanju, glede na to, da se redno šola kot študentka. Pritožnika še menita, da bi moralo o tem predlogu odločati stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagateljica navedla, da nasprotni udeleženec ni obrazložil pritožbe glede zatrjevane stvarne in krajevne pristojnosti, zato je nepopolna in jo je treba zavreči. Poudarja, da je JM polnoletna oseba s pokojnino po materi in torej povsem neodvisna od očeta. Predlagateljica ne želi, da se iz stanovanja izseli JM, zato zanjo ni podala zahtevka za izselitev. V nepravdnem postopku ni stranske intervencije, zato je povsem logično, da je sodišče predlog za stransko intervencijo zavrnilo. V nepravdnem postopku nastopajo zgolj udeleženci (19. člen ZNP).

4. Pritožba je delno utemeljena.

Glede odločitve o stvarni in krajevni pristojnosti

5. Pravno podlago za rešitev tega spora predstavlja 110. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki določa tudi pristojnost za reševanje spora v primeru, ko se bivša zakonca ne moreta sporazumeti, kdo od njiju se mora iz stanovanja izseliti. Drugi odstavek 110. člena SZ-1 določa pristojnost nepravdnega sodišča, v skladu z določbami ZPP pa je za tak spor pristojno okrajno sodišče. Odločitev sodišča prve stopnje o pristojnosti je torej pravilna, pritožba pa v tem delu neutemeljena, zato jo je višje sodišče v tem delu zavrnilo in izpodbijani sklep v točki I izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O udeležbi JM

6. Udeleženec v nepravdnem postopku je predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen, nasprotni udeleženec, oseba glede, katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 19. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo (prvi odstavek 20. člena ZNP).

7. Sodišče prve stopnje ni dopustilo udeležbe JM na strani nasprotnega udeleženca, ker je ugotovilo, da njen interes (da bi bil najemnik stanovanja še naprej njen oče - nasprotni udeleženec) ni pravni pač pa osebni interes. Sodišče se je sklicevalo na določbe 199. člena in naprej ZPP in štelo, da se te na podlagi 35. člena ZNP uporabljajo tudi v nepravdnem postopku.

8. V zvezi s tem višje sodišče najprej ugotavlja, da stranske intervencije v smislu določb ZPP v nepravdnem postopku ni, ker se uporablja 19. člen ZNP, ki status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Materialni udeleženci so tako tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Višje sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi pravni interes JM za udeležbo na strani nasprotnega udeleženca podan že zato, ker je v najemni pogodbi za sporno stanovanja navedena kot uporabnica stanovanja, ob spremembi nosilca najemnega razmerja pa utegne biti njen pravni položaj prizadet (1), ne glede na to, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni zahtevala njene izselitve. Treba ji je torej priznati status materialne udeleženke.

9. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo udeležbo JM v tem nepravdnem postopku na strani nasprotnega udeleženca (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Glede prekinitve postopka

10. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekinilo do odločitve o pravici do stranske intervencije in o stvarni in krajevni pristojnosti sodišča. Višje sodišče ugotavlja, da je ta odločitev brez podlage v relevantnih določbah ZPP (člen 205 in naslednji), zato jo je višje sodišče razveljavilo, ne da bi zadevo vračalo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Prim. npr. tudi 109. člen SZ-1.