Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka sama priznava, da ima tožnik pravico izbrati splošno krajevno pristojnost. Če ni izbral pristojnosti po kraju, v katerem je podružnica pravne osebe, je to stvar njegovega preudarka. Razlogi, ki jih navaja predlog v zvezi z večjimi stroški pravdanja, niso ne dejansko ne pravno pomembni. Za gospodarno pravdanje in ustrezno odločanje o pravdnih stroških obstajajo različni instituti civilnega procesnega prava. Tako ni podlage za smotrno delegacijo pristojnosti.
Predlog tožene stranke za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
V tej odškodninski pravdni zadevi je tožena stranka hkrati z odgovorom na tožbo vložila predlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V njem navaja, da gre za zadevo, ki izvira iz zavarovanja oškodovalčevega vozila, zavarovanega v k. podružnici tožene stranke. Tožnik stanuje bliže Kopru. Prevozi in porabljeni čas obeh strank in tožnikovega pooblaščenca bi vplivali na višino skupnih stroškov. Prometno nesrečo je obravnavala PPP Koper in bolnik se je zdravil v Izoli. Tako bi pričnine povečale stroške. Tožnikov pooblaščenec je izbral ljubljansko sodišče namesto koprskega, pri katerem je sicer doslej redno vlagal tožbe, iz razloga, ker pričakuje pri izbranem sodišču prisojo višje odškodnine. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj za stvarno in krajevno pristojno sodišče v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Kopru.
Predlog ni utemeljen.
Zakon o pravdnem postopku sicer v 67. členu med drugim določa, da lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da obravnava zadevo, če so za to tehtni razlogi. Med te pa toženkinih razlogov ni mogoče uvrstiti. Kot toženka sama priznava, ima tožnik pravico izbrati splošno krajevno pristojnost (46. člen ZPP). Če ni izbral pristojnosti po kraju, v katerem je podružnica pravne osebe (60. člen ZPP), je to stvar njegovega preudarka. Razlogi, ki jih navaja predlog v zvezi z večjimi stroški pravdanja, niso ne dejansko ne pravno pomembni. Za gospodarno pravdanje in ustrezno odločanje o pravdnih stroških obstajajo različni instituti civilnega procesnega prava, kot so na primer zaslišanje prič in strank pred zaprošenim sodiščem (217. in 219. člen ZPP), priznavanje le potrebnih stroškov (155. člen ZPP), sklenitev sodne poravnave (306. člen ZPP), možnost, da pravno osebo zastopa pooblaščenec z njegovega sedeža itd. Po povedanem tako ni podlage za smotrno delegacijo pristojnosti. Zato je bilo treba predlog zavrniti.