Jedro

Pravica do vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se lahko uveljavlja le pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri katerem je bil zavarovanec v času smrti zavarovan.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. P-4081660 z dne 9. 7. 2003 in z dne 14. 1. 2004, s katerima je bila zavrnjena oziroma na drugi stopnji zavržena tožničina zahteva za priznanje vdovske pokojnine po pokojnem možu I. G., ki je umrl 18. 3. 1983 v posledici nesreče pri delu. Ugotovilo je, da je pokojni zavarovanec v Republiki Sloveniji res dopolnil 16 let 4 mesece in 13 dni delovne dobe, vendar je bila tožnici po njem že v letu 1984 priznana družinska pokojnina s strani takratnega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, kjer je bil tožničin mož nazadnje in v času smrti zavarovan, upoštevaje tudi njegovo pokojninsko dobo v Sloveniji. Ker je tožnica že izkoristila izbirno pravico, pravic iz pokojninskega zavarovanja pri toženi stranki ne more več uveljavljati.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da tožnica ne more uveljavljati izbire vdovske pokojnine pri toženi stranki, ne glede na njene navedbe, da je uživala družinsko pokojnino po pokojnem možu v BIH le do leta 1992, oziroma da ji pristojni zavod v BIH vdovske pokojnine v letu 1995 ni priznal. Z uveljavljanjem pokojnine po pokojnem možu v BIH je tožnica pravico do izbire izčrpala. Pri tem se sodišče sklicuje na odločitve, sprejete pred Vrhovnim sodiščem v zadevah VIII Ips 248/2005 in VIII Ips 195/2007. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni odgovorilo na nekatere njene pritožbene navedbe. Sodišče je zmotno presodilo, da tožnica ni upravičena do vdovske pokojnine iz naslova zavarovanja pokojnega moža pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po razpadu SFRJ ji je nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH po polnoletnosti otrok družinsko pokojnino ukinil, vdovske pokojnine pa ji ni priznal, ker iz naslova zavarovanja pokojnega moža v BIH do le-te ni bila upravičena. Ne glede na to, da sporazum o socialni varnosti med BIH in Republiko Slovenijo še ni bil sklenjen, je bila pri toženi stranki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja pokojnega moža upravičena do samostojne vdovske pokojnine.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Glede na to, da tožnica uveljavlja vdovsko pokojnino po pokojnem možu, ki je bil nazadnje, to je ob svoji smrti v posledici poškodbe pri delu v letu 1983, zavarovan pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, pritožbene navedbe tožnice in odgovori nanje niso bili bistveni za odločitev v sporu. Zato revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen.

8. Sodišče je glede na kasneje zavzeta stališča Ustavnega sodišča RS (odločba Up-770/06 z dne 27. 5. 2009 in odločba Up-1419/08 z dne 22. 10. 2009) o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z vidika varstva pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) sicer zmotno presodilo, da je tožena stranka utemeljeno odklonila tožnici priznanje vdovske pokojnine iz razloga, ker je pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH že uveljavila pravico do družinske pokojnine in s tem že izgubila pravico do izbire pokojnine na podlagi zavarovanja pokojnega moža pri toženi stranki v smislu določb 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s kasnejšimi spremembami). Vendar je odločitev pravilna iz drugih materialnopravnih razlogov.

9. Na podlagi drugega odstavka 109. člena ZPIZ-1 pridobijo upravičenci po umrlem zavarovancu (torej tudi upravičenec do vdovske pokojnine) pravice ne glede na pokojninsko dobo zavarovanca, če je le-ta umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Predhodna zavarovalna doba in njeno trajanje v tem primeru torej nista bistveni niti za samo pridobitev pravice do družinske ali vdovske pokojnine, niti za njeno višino. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 122. člena ZPIZ-1 se v primeru smrti zavarovanca zaradi poškodbe pri delu kot osnova za odmero družinske oziroma vdovske pokojnine v vsakem primeru upošteva invalidska pokojnina, ki bi bila (pokojnemu) zavarovancu odmerjena za 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske) pokojninske dobe in to ne glede na starost zavarovanca ob njegovi smrti.

10. Ker je glede na navedeno v primeru smrti zavarovanca zaradi poškodbe pri delu tudi vdovska pokojnina po njem odvisna zgolj od dejstva zavarovanja v času poškodbe pri delu, ZPIZ-1 v drugem odstavku 250. člena (na katerega se tožena stranka v svoji drugostopenjski odločbi izrecno sklicuje) določa, da se pravice za primer invalidnosti in smrti zavarovanca (torej tudi pravica do vdovske pokojnine) uveljavljajo pri zavodu, to je toženi stranki le, če je bil zavarovanec v času poškodbe ali smrti pri njem zavarovan. To hkrati pomeni, da se pravica do vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, lahko uveljavlja le pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri katerem je bil zavarovanec v času smrti zavarovan, saj predhodna zavarovalna obdobja na pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (vključno s pravico do vdovske pokojnine) v takem primeru ne vplivajo.

11. Ker je tožnica uveljavljala vdovsko pokojnino po pokojnem možu, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu v času zavarovanja pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, pri toženi stranki pravice do vdovske pokojnine glede na gornje določbe ZPIZ-1 ni pridobila, ne glede na predhodno zavarovanje njenega pokojnega moža pri toženi stranki. Zato pri toženi stranki tudi ni mogla uspešno uveljavljati izbire pokojnine v smislu 177. člena ZPIZ-1. Iz teh materialnopravnih razlogov je sodišče njen zahtevek utemeljeno zavrnilo.

12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.