7. 3. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2568/2004 z dne 6. 4. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Trbovljah št. In 98/00061 (pristopi: In 98/00062, In 00/00041, In 00/00046, In 01/00029, In 01/00034, In 01/00082 in In 03/00015) z dne 25. 11. 2004 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje odločilo o razdelitvi kupnine od prodane nepremičnine, ki je bila v solasti dolžnikov, in sicer tako, da se najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka in druge prednostne terjatve, iz preostanka kupnine pa se delno poplača prvi upnik C. leasing, d.o.o., V., medtem ko terjatve drugih upnikov (med njimi tudi terjatev pritožnika) ostanejo nepoplačane. Zoper prvostopenjski sklep je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Odločitev sodišča temelji na ugotovitvi, da pritožnik v nobenem primeru ne bi imel prednosti pri poplačilu pred prvim upnikom, saj je pravni prednik prvega upnika že z dnem 27. 5. 1996 na parceli št. 1288/9, vpisani pri vl. št. 464 k.o. U., pridobil hipoteko, ki se je raztezala tudi na (bodisi tedaj bodisi kasneje postavljeno) stanovanjsko hišo.

Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Zatrjuje kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave. Višjemu sodišču očita neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse. Pri tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 471/2004 z dne 5. 10. 2004, ki ga tudi prilaga. Zatrjuje, da sodišče pri razdelitvi kupnine ni upoštevalo, da je on prvi in edini od upnikov na naroku dne 4. 9. 2001 pridobil rubež nepremičnine, tj. stanovanjske hiše, ki stoji na parc. št. 1288/9 k.o. U., in ni vpisana v zemljiško knjigo (o tem je bil sestavljen zapisnik o rubežu, ki ima pomen zaznambe izvršbe). Pritožnik sodišču očita napačno uporabo prava. Meni, da bi moralo sodišče svojo odločitev opreti na ustrezne določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) in ne na 18. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ). Po njegovem mnenju je imel prvi upnik prednost pred njim samo na zemljišču (tj. na parc. št. 1288/9 k.o. U., ki je bila vpisana v zemljiško knjigo), ne pa na stanovanjski hiši. Pritožnik predlaga razveljavitev obeh izpodbijanih sklepov.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Očitki pritožnika o napačni uporabi materialnega prava zato ne morejo biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), bi bil lahko pomemben očitek pritožnika, da je Višje sodišče neobrazloženo odstopilo od ustaljene sodne prakse. Pritožnik se pri tem sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 471/2004 z dne 5. 10. 2004, iz katerega pa je razvidno, da ne gre za primer, ki bi bil v bistvenem podoben obravnavanemu primeru. V zvezi s pritožnikovim zatrjevanjem, da je on prvi in edini od upnikov pridobil rubež stanovanjske hiše, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, je Višje sodišče ocenilo, da dne 4. 9. 2001 ni bil opravljen pravno veljaven rubež te nepremičnine in da pritožnik s podpisom rubežnega zapisnika ni pridobil prednostne poplačilne pravice. V pravilnost te ocene se Ustavno sodišče glede na povedano v prejšnji točki obrazložitve ne more spuščati. Sicer pa je za odločitev v obravnavani zadevi (bolj) bistvena ugotovitev Višjega sodišča, da tudi če bi šteli, da je pravni prednik pritožnika dne 4. 9. 2001 pridobil pravno veljavno prednostno poplačilno pravico na stanovanjski hiši, to na prednostni vrstni red poplačila pritožnika ne bi vplivalo, saj je pravni prednik prvega upnika že z dnem 27. 5. 1996 pridobil hipoteko, ki se je raztezala tudi na stanovanjsko hišo (bodisi tedaj bodisi kasneje postavljeno) na parc. št. 1288/9 k.o. U. Prav ta ugotovitev kaže na bistveno drugačno vsebino tega primera v primerjavi s tistim, na katerega se sklicuje pritožnik. Glede na navedeno je pritožnikov očitek o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave neutemeljen.

Ker očitno ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić