Jedro

Pogoje za vložitev ugotovitvene tožbe določa določba drugega odstavka 181. člena ZPP. Iz dela določbe, ki govori o dovoljenosti tožbe za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, še preden zapade dajatveni zahtevek, pod pogojem, da obstaja tožnikova pravna korist, je sklepati, da taka tožba ni dovoljena po zapadlosti dajatvenega zahtevka (argument a contrario). Dajatveni zahtevek je ne nazadnje samozadosten. Obstoj pravnega razmerja, na katerega se naslanja, se (praviloma) ne ugotavlja v samostojni pravdi, pač pa se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju pri odločanju o dajatvenemu zahtevku. V tem smislu se zato zastopa tudi stališče, da vsak dajatveni zahtevek vsebuje tudi ugotovitvenega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Revident sam trpi svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se razveljavi toženkin odstop od pogodbe o dobavi, vzdrževanju in servisiranju medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki sta jo 1. 2. 2002 sklenili pravdni stranki, ter da se ugotovi, da pogodba ostaja v veljavi (I. točka izreka). S sklepom je zavrglo del tožbe, ki je vseboval podrejeni tožbeni zahtevek in s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je tožena stranka kršila pogodbo, s tem ko jo je odpovedala (II. točka izreka). Ustavilo je še postopek zavarovanja z začasno odredbo (III. točka izreka) in odločilo o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča v delu, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba glede zavrženja tožbe (II. točka izreka prvostopenjske odločbe) in plačila stroškov postopka (IV. točka izreka prvostopenjske odločbe). Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Relevantno dejansko stanje

4. Pravdni stranki sta v Pogodbi o dobavi, vzdrževanju in servisiranju medicinsko-tehničnih pripomočkov (v nadaljevanju Pogodba) v 15. točki določili naslednje: „Pogodbeni stranki lahko od pogodbe odstopita, če nastopijo objektivne okoliščine, ki onemogočajo uresničevanje te pogodbe ali če pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank.

Odpovedni rok za obe pogodbeni stranki je 3 mesece.

Pogodba preneha veljati z dnem sklenitve pogodbe z dobaviteljem za oskrbo zavarovanih oseb z medicinsko-tehničnimi pripomočki izbranim na javnem razpisu, ki ga bo Zavod kot naročnik izvedel v skladu z Zakonom o javnih naročilih.“

5. Tožena stranka je z dopisom z dne 16. 6. 2008 obvestila tožečo stranko, da odstopa od Pogodbe z odpovednim rokom treh mesecev. Navedla je, da je Davčna uprava Republike Slovenije na njeno zahtevo opravila inšpekcijski nadzor nad tožečo stranko. Na tej podlagi razkriti podatki naj bi pokazali, da sklenjena Pogodba ne ustreza pričakovanjem tožene stranke.

6. Tožena stranka je na podlagi javnega razpisa sklenila 19. 5. 2010 pogodbo z drugim ponudnikom.

Razlogi za zavrnitev revizije

7. Tožeča stranka je s primarnim tožbenim zahtevkom (med drugim) zahtevala, da sodišče ugotovi, da sporna Pogodba še vedno velja. Sodišči nižjih stopenj sta zavzeli stališče, da se je izpolnil razvezni pogoj iz tretjega odstavka 15. točke Pogodbe in je bil na tej podlagi primarni tožbeni zahtevek zavrnjen. V tem delu je pravnomočno odločeno in ni predmet revizijske presoje.

8. Po določbi drugega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Iz dela določbe, ki govori o dovoljenosti tožbe za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, še predem zapade dajatveni zahtevek, pod pogojem, da obstaja tožnikova pravna korist, je sklepati, da taka tožba ni dovoljena po zapadlosti dajatvenega zahtevka (argument a contrario). Dajatveni zahtevek je ne nazadnje samozadosten. Obstoj pravnega razmerja, na katerega se naslanja, se (praviloma) ne ugotavlja v samostojni pravdi, pač pa se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju pri odločanju o dajatvenemu zahtevku. V tem smislu se zato zastopa tudi stališče, da vsak dajatveni zahtevek vsebuje tudi ugotovitvenega.

9. Prvostopenjska odločba je bila izdana 17. 4. 2012. Do tedaj so zapadli že vsi morebitni dajatveni zahtevki zaradi tega, ker je tožena stranka odpovedala pogodbeno razmerje s tožečo stranko. Ti po 19. 5. 2010 niso mogli več nastati, ker je pogodbeno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve razveznega pogoja (sklenitve pogodbe z drugim ponudnikom na podlagi javnega razpisa). Zato je odpadel pravni interes tožeče stranke za ugotovitveno tožbo.(1) Pravilno je torej stališče sodišč nižjih stopenj, da niso bili izpolnjeni pogoji za ugotovitveno tožbo po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP.

10. Po povedanem se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso utemeljeni. Revizijo je bilo zato treba zavrniti (378. člen ZPP).

11. Višje sodišče je odločilo o celotni pritožbi s sodbo, a bi moralo v delu, ki zadeva zavrženje dela tožbe odločiti s sklepom. Zato je Vrhovno sodišče o reviziji odločilo s sklepom.

O stroških postopka

12. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Temu pritrjuje tudi literatura, npr. A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, 2006, str. 154