Jedro

Vpisana hipoteka se torej razteza na vse obveznosti, ki nastanejo med zastavnim upnikom in zastavnima dolžnikoma po sklenitvi sporazuma o ustanovitvi hipoteke in pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko se je glede ostalih pogojev sklicevalo na pogodbo, ki je podlaga za glavni vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor notarja D.F. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 11.11.2005, s katerim je ta vknjižila hipoteko na nepremičninah pri podvložku št. 3540/8, k.o. S., ki so last A. in F.Č. iz K. Zoper ta sklep se je pritožil notar D.F. in v pritožbi navaja, da je predlagatelj vpisa hipoteke podal predlog za vknjižbo hipoteke z natančnimi elementi, ki vsestransko pokrivajo elemente vpisa hipoteke, pri tem pa je zemljiškoknjižna referentka povzela le del teh elementov, ki vsekakor ne izkazujejo obsega obremenitve, o zavrnilnem delu pa ni odločala. Zakon o zemljiški knjigi določa minimalne elemente, ki morajo biti podani za vknjižbo hipoteke. Glede večjega obsega elementov bi morala zemljiškoknjižna referentka ali povzeti elemente hipoteke, v kolikor pa same elemente ne povzame, v presežku zavrniti. Zlasti bi morala biti natančno opisana listina, da bi lahko bila primerljiva z hranjeno listino. Nesporno dejstvo je, da ima vpogled v zbirko listin le ozek krog ljudi, razni upniki ali kupci nepremičnine, ki je obremenjena s hipoteke, te pravice nimajo.

Pritožba ni utemeljena.

Dejanske ugotovitve in materialnopravna presoja sodišča prve stopnje so v skladu z zakonskimi določbami, ki se nanašajo na vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižna referentka je v predmetni zadevi vpisala hipoteko na podlagi notarskega zapisa, sporazuma o ustanovitvi hipoteke z dne 19.05.2005 pri podvložku št. 3540/8, k.o. S., last A. in F.Č. iz K. Hipoteko je vpisala tako, kot to določa 16. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Navedla je višino glavnice in valuto, v kateri je glavnico izražala, tolarsko protivrednost terjatve po srednjem tečaju Banke Slovenije za CHF na dan črpanja kredita, obrestno mero in zapadlost terjatve. Glede ostalih pogojev vračila pa se je sklicevala na pogodbo, ki je podlaga za vpis hipoteke. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni zavrnilo predloga notarja kot zmotno meni, ampak se je na pogoje vračila sklicevalo na pogodbo, ki je podlaga za glavni vpis (29. čl. ZZK-1). Vsi elementi posojilnega razmerja med strankami so določeni prav v pogodbi o dolgoročnem deviznem kreditu in sporazumu o ustanovitvi hipoteke z dne 19.05.2005. Vpisana hipoteka se torej razteza na vse obveznosti, ki nastanejo med zastavnim upnikom in zastavnima dolžnikoma po sklenitvi sporazuma o ustanovitvi hipoteke in pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu. Po oceni pritožbenega sodišča je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko se je glede ostalih pogojev sklicevalo na pogodbo, ki je podlaga za glavni vpis. Pritožba notarja je iz navedenih razlogov neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Obenem pa je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).