Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršilno sodišče ob odločanju o priznanju izvršilnih stroškov upnika ugotavlja upravičenost in višino stroškov sodnega izvršitelja tudi po dokončnosti obračunov.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je točka IV. izreka.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
V izpodbijanem delu je sodišče prve stopnje, to je v točki IV. odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške, s tem sklepom odmerjene na 484,77 EUR, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku 8-dnevnega roka. Sodišče prve stopnje je najprej na podlagi VII. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugotovilo, da je upnik pravočasno priglasil nadaljnje izvršilne stroške, priznalo pa mu je tiste izvršilne stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, upoštevajoč V. odst. 38. čl. ZIZ in določila čl. 155 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V nadaljevanju je priznalo upniku izvršilne stroške kot njegove odvetniške stroške in stroške nastale z delom izvršitelja, podanih po obračunih izvršitelja z dne 16.02.2004, 16.03.2005, 17.05.2005 in 05.09.2005. Ni priznalo dela izvršiteljevih stroškov iz obračuna z dne 17.05.2005 in 05.09.2005. Skupaj je sodišče upniku odmerilo 484,77 EUR stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper točko IV. izreka sklepa je podal pritožbo upnik po svojih pooblaščencih. Upnik je namreč z vlogo z dne 05.02.2007 predlagal, da se stroški izvršitelja, razvidni iz dokončnih obračunov odmerijo kot nadaljnji izvršilni stroški in se naložijo dolžniku v plačilo. Upnik je skupaj predlagal, da mu sodišče odmeri nadaljnjih 699,94 EUR izvršilnih stroškov. Naslovno sodišče pa upniku ni priznalo vseh stroškov izvršitelja po dokončnem obračunu. Ta dokončni obračun pa je izvršilni naslov, saj upnik v roku 8 dni od prejema obračuna izvršitelja ni vložil zahteve naj o obračunu odloči sodišče. Ker tako upnik v predmetni zadevi za nobenega od obračunov stroškov izvršitelja ni zahteval naj o njih odloči sodišče, so ti postali dokončni in s tem izvršilni naslov. Upnik pa meni, da naslovno sodišče nima pravice posegati v dokončno in izvršljivo odločbo in je mnenja, da mu mora dolžnik stroške izvršitelja po obračunih priglaših z vlogo z dne 05.02.2007, ki jih je upnik tudi plačal, povrniti skladno s čl. 293 ZIZ. Naslovno sodišče bi imelo možnost presojati kateri stroški naj se izvršitelju priznajo samo v primeru, da bi to skladno z II. odst. 38c. čl. ZIZ zahteval upnik. Ker pa upnik tega ni zahteval so obračuni postali dokončni in izvršilni naslov. Zato je upnik upravičen do celotnega zneska priglašenih izvršilnih stroškov v znesku 699,34 EUR. Priglasil je še pritožbene stroške.
Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik je podal svojo pritožbo zoper točko IV. izreka odločitve sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki gredo upniku. Pri tem je uporabilo določbo čl. 38 ZIZ. Po tej določbi mora med drugim dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju oz. povrniti stroške po uradni dolžnosti. Odločitev o odvetniških stroških, katere je sodišče prve stopnje priznalo upniku pritožnik s pritožbo ne izpodbija. Izpodbija le odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je presojalo pravilnost obračunov izvršitelja, podanih dne 16.03.2005, 17.05.2005, 05.09.2005 in 17.05.2005. Ti obračuni so res postali dokončni po določbi 38c. čl. ZIZ. Dokončni obračun izvršitelja pa je po II. odst. 38c. čl. ZIZ izvršilni naslov le v razmerju izvršitelja do upnika. Pri odločanju o upnikovem predlogu za povračilo stroškov izvršitelja kot nadaljnjih izvršilnih stroškov pa je potrebno ponovno presoditi, ali so bila za opravo izvršbe v smislu V. odst. 38. čl. ZIZ potrebna vsa opravljena dejanja izvršitelja oz. ali so bili upnikovi stroški za delo izvršitelja potrebni in upravičeno obračunani. Pri odločanju o upnikovem predlogu za povračilo stroškov izvršitelja kot nadaljnjih izvršilnih stroškov, ima tako sodišče pooblastilo v prej citirani določbi ZIZ in tudi dolžnost, da presodi potrebnost vseh priglašenih stroškov s strani upnika. To je pravilno storilo sodišče prve stopnje, zato je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje priznalo kot potrebne stroške upniku vse stroške po dokončnem obračunu izvršitelja z dne 16.02.2004 in 16.02.2005. V tem delu pritožnik tako nima pravnega interesa, da bi izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje. Pri obračunu izvršitelja z dne 17.05.2005 pa izvršilno sodišče ni priznalo obračunanih 800 točk za sestavo obračuna stroškov, temveč pravilno le 20 točk skladno z določbo Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Po Tarifi namreč pripada za obračun stroškov izvršitelju 20 točk, ne pa zahtevanih 800 točk. Prav tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko pri obračunu izvršitelja z dne 05.09.2005, upniku ni priznalo s strani izvršitelja zahtevanih 800 točk za drugo neuspešno dražbo, ampak samo 200 točk, kar znaša 25 %, saj do dražbe ni prišlo iz razlogov na strani upnika (tar. št. 4 Pravilnika v zvezi s IV. odst. tar. št. 1 Pravilnika). Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno kot potrebne stroške upnika priznalo skupno 398,89 EUR izvršiteljevih stroškov. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe ZIZ in Pravilnika.
Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 15 ZIZ, pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pri tem je ugotovilo, da se sodišču prve stopnje niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZIZ in Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katere mora paziti sodišču druge stopnje po uradni dolžnosti.
Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (I. odst. 154. čl. v zv. s čl. 165 ZPP vse v zv. s čl. 15 ZIZ).